PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Venezueli
15.7.2019 - (2019/2730(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Molly Scott Cato, Anna Cavazzini, Jutta Paulus, Hannah Neumann, Pierrette Herzberger-Fofana, Viola Von Cramon-Taubadel
v imenu skupine Verts/ALE
B9-0007/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019, 24. februarja 2019 in 7. maja 2019 ter imenovanja Enriqueja Iglesiasa za posebnega svetovalca za Venezuelo dne 28. maja 2019,
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Bolivarski republiki Venezueli z dne 5. julija 2019,
– ob upoštevanju govora visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je bil namenjen vladi Venezuele, dne 5. julija 2019 na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju nedavno obnovljenega dialoga med venezuelsko vlado, ki je na pobudo Norveške potekal na Barbadosu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018,
– ob upoštevanju člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 8. februarja 2018[1], 3. maja 2018[2], 5. julija 2018[3], 25. oktobra 2018[4], 31. januarja 2019[5] in 28. marca 2019[6],
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker poročilo visoke komisarke OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Venezueli, ki temelji na obiskih na terenu in pogovorih z več sto pričami, žrtvami in deležniki, razkriva vse slabše gospodarske razmere in razmere na področju človekovih pravic v Venezueli ter civilnim in vojaškim silam pripisuje odgovornost za samovoljna pridržanja, slabo ravnanje in mučenje kritikov vlade, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola v priporu ter prekomerno uporabo sile med demonstracijami;
B. ker omejen ali neobstoječ dostop do hrane, vode in zdravstvenih storitev še dodatno poslabšuje že zdaj nevzdržne razmere in še posebej močno prizadene ženske;
C. ker rudarjenje in izkoriščanje nafte, zlasti v oddaljenih regijah in regijah z veliko biotsko raznovrstnostjo, uničuje življenjske pogoje manjšin, kot so avtohtone in temnopolte skupnosti, ki se srečujejo s hudim nasiljem in razseljevanjem, ki ga izvajajo vojaške sile, organizirane kriminalne združbe in oborožene skupine, če nasprotujejo tem dejavnostim in uveljavljajo svoje pravice;
D. ker je treba v celoti preiskati smrt kapitana Rafaela Acoste Arévala, ki je v priporu domnevno umrl zaradi mučenja, in odgovorne privesti pred sodišče;
E. ker je treba nujno obvladati nastale razmere in s pogajanjem poiskati rešitev za družbene nemire, ekonomsko stisko in beg milijonov Venezuelcev, hudo pomanjkanje hrane, pomanjkanje zdravil in ustreznih zdravstvenih storitev, nezadostno zaščito človekovih pravic, negotovost in ulično nasilje, pri čemer gre za posledice napačnega političnega upravljanja in avtokratskega ravnanja Madurove vlade;
F. ker je pravica do miroljubnih protestov temeljna človekova pravica, vendar je treba preudarno izraziti pozive k njim, da bi glede na trenutne napetosti preprečili nadaljnji izbruh nasilja ali provokacije;
G. ker je treba rešitev tega globoko zasidranega in večplastnega konflikta poiskati v okviru načel pravne države, pri tem pa upoštevati mednarodne standarde ter v celoti spoštovati demokracijo in človekove pravice;
H. ker utegne mednarodno priznanje vsake nove vlade, ki bi se sama razglasila, zaostriti že tako negotove razmere in povzročiti celo državljansko vojno, prav tako pa razširiti konflikt onkraj meja Venezuele, saj obstaja tveganje, da bo vse več prebivalcev pobegnilo v sosednje države;
I. ker bi morala EU še naprej meti vlogo posrednika med vsemi akterji v državi, vpletenimi v konflikt, saj bi utegnila glede na tesne odnose več držav članic z Venezuelo biti zelo uspešna v tej vlogi;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer, kot je opisano v nedavnem poročilu OZN, in močno priporoča celovito izvajanje priporočil iz tega poročila, da bi utrli pot iz vse globlje krize;
2. je ogorčen zaradi smrti kapitana Rafaela Acoste Arévala, potem ko so ga pridržali in domnevno mučili pripadniki venezuelskih sil za boj proti upornikom, ter zahteva izčrpno, neodvisno in pregledno preiskavo, da bi ugotovili razloge in odgovornost za njegovo smrt in da bodo lahko pravosodni organi naložili ustrezne sankcije;
3. ponovno poziva, da je treba odpraviti nekaznovanje kaznivih dejanj, storjenih v okviru miroljubnih protestov; v zvezi s tem poziva, naj se opravi celovita, neodvisna in nepristranska preiskava teh zločinov in kršitev, storilce pa v vseh primerih privede pred sodišče; vztraja pri pravici do odškodnine, pravnega sredstva in jamstva, da se kršitve ne bodo ponovile ter pri tem, da je treba izpustiti samovoljno pridržane osebe;
4. poziva vojaške in varnostne sile, naj se dosledno držijo svojega mandata, da bo lahko vojska prevzela konstruktivno vlogo v skladu s svojo ustavno dolžnostjo; obsoja oblikovanje in ukrepanje paravojaških sil, ne glede na to, kdo jim poveljuje, in poziva, naj se nemudoma razpustijo, vsi njihovi zločini hitro preiščejo, storilce teh zločinov pa privede pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi;
5. poudarja, da se pri iskanju virov dohodka za premagovanje gospodarske krize ne smejo izvajati veleprojekti, ki škodujejo okolju, podnebju in preživetju skupnosti na tem območju; poziva k brezpogojni zaščiti avtohtonih in temnopoltih prebivalcev na oddaljenih območjih, ki varujejo okolje pred dejavnostmi, kot je pridobivanje zlata na območju Arco Minero del Orinoco v Venezueli;
6. poudarja, da bo vsaka dokončna rešitev krize zahtevala ponovno vzpostavitev vseh razsežnosti demokracije v državi; ponavlja, da nasilje ne bo prineslo miru, temveč bo dodatno destabiliziralo državo;
7. svari pred ponovitvijo nasilja, o kakršnem se je poročalo; vztraja, da morajo venezuelske oblasti spoštovati svobodo izražanja in miroljubnega zbiranja; poziva vse akterje, naj se odrečejo uporabi čezmerne, nesorazmerne in neselektivne sile, saj jo mednarodno pravo jasno in nedvoumno prepoveduje;
8. znova izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem legitimnosti predsedniških volitev maja 2018; poudarja, kako pomembna sta samoodločba Venezuelcev in pristen izraz njihove demokratične volje; poziva politične voditelje, naj se vzdržijo vseh dejanj ali pozivov, ki bi lahko povzročila nadaljnje nemire in politično nestabilnost;
9. se strinja s stališčem visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v njenemu govoru v Svetu OZN za človekove pravice dne 5. julija 2019, da „je edini izhod iz te krize približevanje z dialogom“;
10. v zvezi s tem veliko pričakuje od dialoga med venezuelsko vlado in opozicijo na otoku Barbados, ki je bil nedavno ponovno vzpostavljen na povabilo barbadoške predsednice vlade Mie Mottley in ob pomoči Norveške; pozdravlja besede vodje opozicije in predsednika narodne skupščine Juana Guaidója po zasebnem pogovoru z mediatorjem EU Enriquejem Iglesiasom, da so izpolnjeni pogoji za rešitev krize v državi;
11. poziva akterje EU, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za posredovanje, in izraža podporo tem prizadevanjem, ki so način za končanje krize brez spodbujanja večjega nasilja; poudarja, da morata imeti Organizacija združenih narodov in mednarodni okvir pomembno vlogo pri tem;
12. je močno zaskrbljen, da bi utegnili ukrepi, ki so jih pred kratkim izvedli venezuelski in tuji akterji, povzročiti dodatno polarizacijo, tudi na mednarodni ravni, in iz venezuelskega konflikta narediti posredniško bojišče mednarodnih sil, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, ki želijo prevzeti nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte; opozarja na morebitno tveganje, da se nasilje in nemiri iz Venezuele razširijo na sosednje države, zaradi česar bi utegnilo priti do vojne v regiji; poziva vse akterje, naj izrecno izključijo vsakršno nemiroljubno, vojaško rešitev krize, vključno z nizkointenzivnim vojskovanjem;
13. vztraja, da bi bilo treba odpraviti dvojna merila za tretje države, EU in države članice pa bi morale dosledno ohranjati zavzeto stališče do njih; opozarja, kako pomemben je enoten odziv EU, saj je podlaga za odločno in verodostojno stališče EU;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vladi in oblastem Venezuele ter Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.
- [1] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.