PREDLOG RESOLUCIJE o stanju izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja
16.9.2019 - (2019/2820(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Gunnar Beck
v imenu skupine ID
B9-0046/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju 40 priporočil, ki jih je leta 1990 izdala projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) in njihovih nadaljnjih revizij, zlasti priporočil V in VIII,
– ob upoštevanju najboljše mednarodne prakse projektne skupine za finančno ukrepanje o boju proti zlorabam neprofitnih organizacij (priporočilo 8) in njenega priročnika o ocenjevanju za države in ocenjevalce,
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 35/2018 o preglednosti sredstev EU, ki jih izvršujejo nevladne organizacije, v katerem se zahteva, da EU pripravi pravno opredelitev NVO,
– ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije z dne 18. septembra 2019 o izvajanju zakonodaje o pranju denarja,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Evropska unija sprejela strogo zakonodajo o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma;
B. ker Evropska unija nenehno pregleduje in posodablja svojo zakonodajo, da bi zmanjšala tveganja, povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma;
1. poudarja, da se NVO obravnavajo kot »tvegani subjekti« v okviru za preprečevanje pranja denarja, saj bodisi prikrivajo teroristične organizacije in zanje zbirajo in prenašajo sredstva ali delujejo kot zakonita podjetja, ki posredno podpirajo cilje terorističnih organizacij;
2. je resno zaskrbljen zaradi vse večjega sodelovanja med javnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, zlasti nevladnimi organizacijami, ki so najobičajnejša vrsta organizacije civilne družbe, saj so le-te izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma; poudarja, da bi ta dvojni položaj nevladnih organizacij lahko vplival na učinkovitost ukrepov, ki se trenutno izvajajo na ravni EU in mednarodni ravni, namenjenih potrjevanju njihove preglednosti in odgovornosti;
3. poziva Komisijo, naj nevladne organizacije izrecno vključi v področje uporabe okvira za preprečevanje pranja denarja, natančno pregleda njihovo financiranje in stroške ter sprejme daljnosežna pravila o preglednosti;
4. poudarja, da morata strožja ureditev in finančna preglednost NVO biti v središču politik boja proti terorizmu, da bi zmanjšali ranljivost NVO za zlorabe s strani terorističnih organizacij;
5. poziva Komisijo, naj pri obravnavi ali pripravi predpisov o preprečevanju pranja denarja ne sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki niso bile temeljito pregledane in niso poročale o izvoru svojih sredstev in odhodkov;
6. poziva Komisijo, naj sprejme jasna pravila o sodelovanju z nevladnimi organizacijami v obravnavi in postopku priprave novih predlogov o preprečevanju pranja denarja, da bi se izognili morebitnemu nasprotju interesov;
7. obžaluje pripombe Komisije med izmenjavo mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta s predstavniki Komisije in Evropskega bančnega organa o stanju izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja z dne 5. septembra 2019, zlasti, da Komisija ne izvaja pregledov NVO, ker jih ne želi kriminalizirati, kar bi lahko pomenilo, da so gospodarski subjekti, ki so jih nadzorni organi že pregledali v skladu z okvirom za preprečevanje pranja denarja, na določen način kriminalizirani;
8. poziva Komisijo, naj predloži formalno opredelitev NVO, saj pomanjkanje take opredelitve onemogoča prizadevanja za učinkovito ureditev preglednosti in fiskalne odgovornosti NVO;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in projektni skupini za finančno ukrepanje.