PREDLOG RESOLUCIJE o možnosti patentiranja rastlin in postopkov, ki so v bistvu biološki
16.9.2019 - (2019/2800(RSP))
v skladu s členom 136(5) Poslovnika
Jan Huitema, Hilde Vautmans, Liesje Schreinemacher, Karen Melchior, Frédérique Ries, Catherine Chabaud, Vlad-Marius Botoş, Jérémy Decerle, Ulrike Müller
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0040/2019
B9-0047/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o možnosti patentiranja rastlin in postopkov, ki so v bistvu biološki
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o patentnih in žlahtniteljskih pravicah[1],
– ob upoštevanju Direktive 98/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, zlasti člena 4, ki določa, da proizvodov, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, ni mogoče patentirati[2],
– ob upoštevanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, zlasti točke (b) 53. člena in točke (b) 33. člena,
– ob upoštevanju Obvestila Komisije z dne 8. novembra 2016 o nekaterih členih Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES o pravnem varstvu biotehniških izumov[3],
– ob upoštevanju sklepa upravnega sveta Evropske patentne organizacije z dne 29. junija 2017, ki spreminja člena 27 in 28 Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov (CA/D 6/17),
– ob upoštevanju sklepa tehničnega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada z dne 18. decembra 2018 v zadevi T 1063/18 o možnosti patentiranja rastlin, ki določa možnost patentiranja za naravne lastnosti rastlin,
– ob upoštevanju dejstva, da je marca 2019 predsednik Evropskega patentnega urada razširjeni pritožbeni senat zaprosil, naj dokončno odloči o tej zadevi in jo zaključi,
– ob upoštevanju številnih zadev, ki čakajo na obravnavo (približno 250 patentnih prijav in 4 ugovori) in odločitev razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada,
– ob upoštevanju Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, zlasti člena 26, ki določa, da se za evropske patentne prijave in patente, ki zadevajo biotehnološke izume, kot dopolnilno sredstvo pri razlagi uporablja Direktiva 98/44/ES;
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti, zlasti člena 15(c) in (d)[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 o možnosti patentiranja rastlin,
– ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno s trgovino s ponarejenim blagom, zlasti 3. odstavka 27. člena,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o možnosti patentiranja rastlin in osnovnih bioloških postopkov (O-000026/2019 – B9-0051/2019),
– ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je neoviran dostop do rastlinskega materiala bistven za inovativnost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlin, njegovo globalno konkurenčnost in razvoj novih rastlinskih sort;
B. ker je dostop do osnovnih virov v kmetijstvu ključen za proizvodnjo hrane, evropsko prehransko varnost in svobodo izbire kmetov in pridelovalcev; ker je neoviran dostop do rastlinskega materiala ključen za razvoj novih sort, ki lahko prenesejo kmetijske pogoje, ki se spreminjajo zaradi podnebnih sprememb;
C. ker vsako omejevanje ali poskus oviranja dostopa do genskih virov lahko povzroči preveliko tržno koncentracijo na področju žlahtnjenja rastlin v škodo konkurence na trgu, potrošnikov in evropskega notranjega trga;
D. ker je žlahtnjenje inovativen postopek, ki se ga kmetje in podeželske skupnosti poslužujejo, odkar poznamo kmetijstvo; ker so nepatentirane sorte in metode žlahtnjenja pomembne za gensko pestrost;
E. ker so pravice intelektualne lastnine pomemben način ohranjanja gospodarskih spodbud za razvoj novih rastlinskih proizvodov ter zagotavljanje konkurenčnosti;
F. ker Direktiva 98/44/ES ureja področje biotehnoloških izumov, zlasti genski inženiring;
G. ker je Komisija v obvestilu 8. novembra 2018 jasno navedla, da ni nikoli nameravala podeliti patentov za naravne lastnosti, ki jih pri rastlinah dobimo s postopki, ki so v bistvu biološki, kot sta križanje ali selekcija, niti ni tega nameraval storiti Parlament;
H. ker lahko patenti za proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, ali za genski material, potreben za to, spodkopavajo izjeme iz pododstavka (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in člena 4 Direktive 98/44/ES;
I. ker je upravni svet Evropske patentne organizacije 29. junija 2017 spremenil 27. in 28. pravilo Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov[5] in potrdil, da je patentiranje rastlin in živali prepovedano;
J. ker je upravni svet s temi novimi pravili evropsko prakso v zvezi s patenti uskladil z razlago Komisije; ker je pravila skoraj soglasno sprejelo 38 držav članic Evropske patentne organizacije;
K. ker je spremenjeni drugi pododstavek 28. pravila v skladu s pododstavkom (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, glede na to, da bi izvzetje postopkov za proizvodnjo rastlin, ki so v bistvu biološki, postalo popolnoma neučinkovito, če bi bilo patentiranje proizvodov, pridobljenih iz teh postopkov, dovoljeno, to pa bi onemogočilo in spodkopalo namen zakonodajalca, da izvzame patente iz konvencionalnega žlahtnjenja;
L. ker spremenjeni drugi pododstavek 28. pravila pojasnjuje besedilo Konvencije o podeljevanju evropskih patentov, ne da bi ga razlagal ali mu nasprotoval, in nedvoumno navaja, da se ne podeljuje patentov za rastline in živali, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki;
M. ker je tehnični pritožbeni senat Evropskega patentnega urada 5. decembra 2018 določil, da spremenjeni drugi pododstavek 28. pravila Pravilnika o izvajanju Konvencije o podeljevanju evropskih patentov ni zavezujoč za nadaljnje sklepe Evropske patentne organizacije, kar omogoča podeljevanje patentov za proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki[6];
N. ker je predsednik Evropskega patentnega urada marca 2019 razširjenemu pritožbenemu senatu predložil vprašanji v zvezi z možnostjo patentiranja rastlin in živali, ki izhajajo iz postopkov, ki so v bistvu biološki;
O. ker po sklepu tehničnega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada številne zadeve, ki čakajo na obravnavo (približno 250 patentnih prijav in 4 ugovori), čakajo odločitev razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada,
P. ker je temeljno načelo mednarodnega sistema žlahtniteljskih pravic, ki temelji na Mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin iz leta 1991, in sistema EU, ki temelji na Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94, da imetnik žlahtniteljske pravice drugim ne more preprečiti, da za nadaljnje žlahtnjenje uporabijo zavarovane sorte;
1. znova poudarja, da rastlin, pridobljenih s postopki, ki so v bistvu biološki, ni mogoče patentirati;
2. meni, da vsak poskus podeljevanja patentov za proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, ali za genski material, potreben za konvencionalno žlahtnjenje, spodkopava izjeme iz pododstavka (b) 53. člena Konvencije o podeljevanju evropskih patentov in člena 4 Direktive 98/44/ES;
3. izraža globoko zaskrbljenost, ker sklep tehničnega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada z dne 5. decembra 2018 v zadevi T 1063/18 o možnosti patentiranja rastlin določa možnost podeljevanja patentov v zvezi z naravnimi lastnostmi, ki so bile v nove sorte uvedene s postopki, ki so v bistvu biološki, kot sta križanje in selekcija;
4. poziva Komisijo, naj predstavi potrebne ugotovitve in izjave, da v skladu z razširjenim pritožbenim senatom Evropskega patentnega urada potrdi, da se ne bi smeli podeljevati patenti za proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki, kot sta križanje ali selekcija, tj. za naravne lastnosti, ki jih pri rastlinah dobimo s temi postopki;
5. poziva Komisijo, naj zavaruje inovativnost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlim in ščiti interese splošne javnosti pred razširjenim pritožbenim senatom Evropskega patentnega urada ter naj Parlament redno obvešča o najnovejšem dogajanju;
6. poziva razširjeni pritožbeni senat Evropskega patentnega urada, naj v interesu uporabnikov evropskega patentnega sistema in javnosti ponovno vzpostavi pravno varnost;
7. poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za to, da bo Unija tudi v prihodnje zagotavljala dostop do materiala, pridobljenega s postopki, ki so v bistvu biološki, ter njegovo uporabo za žlahtnjenje rastlin, da ne bi posegala v prakso zagotavljanja izjem za žlahtnitelje;
8. poziva vse države članice, naj pošljejo politično sporočilo, da nacionalni organi, pristojni za patente v Evropski uniji, ne smejo podeljevati patentov za proizvode, pridobljene s postopki, ki so v bistvu biološki;
9. poziva Komisijo, naj v pogajanjih o trgovinskih sporazumih in sporazumih o partnerstvu dejavno sodeluje s tretjimi državami ter zagotovi, da ne bo mogoče patentirati postopkov, ki so v bistvu biološki, ter proizvodov, ki so z njimi pridobljeni;
10. poziva Komisijo, naj poroča o razvoju patentnega prava in njegovem vplivu na biotehnologijo in genski inženiring, kot to določa člen 16(c) Direktive 98/44/ES in kot je zahteval Parlament v svoji resoluciji z dne 17. decembra 2015 o patentih in žlahtniteljskih pravicah;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu patentnemu uradu.