PREDLOG RESOLUCIJE o 80. obletnici začetka druge svetovne vojne in o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope
17.9.2019 - (2019/2819(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, Andrius Kubilius, Rasa Juknevičienė, Željana Zovko, David McAllister, Antonio Tajani, Sandra Kalniete, Traian Băsescu, Radosław Sikorski, Andrzej Halicki, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ewa Kopacz, Kinga Gál, Vangelis Meimarakis, Lukas Mandl, György Hölvényi, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Andrea Bocskor, Inese Vaidere, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Vladimír Bilčík, Ivan Štefanec
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0097/2019
B9-0097/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o 80. obletnici začetka druge svetovne vojne in o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije, skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945[1],
– ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,
– ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi[2],
– ob upoštevanju deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete v Pragi 3. junija 2008,
– ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[4],
– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,
– ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta 2011,
– ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov osmih držav članic Evropske unije z dne 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,
– ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, sprejetih v več nacionalnih parlamentih,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker v letu 2019 obeležujemo 80. obletnico izbruha druge svetovne vojne, ki je povzročila neizmerno človeško trpljenje in okupacijo evropskih držav, ki je trajala več desetletij;
B. ker sta komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1989, podpisali pakt o nenapadanju, znan tudi kot Molotov-Ribbentropov pakt, in njegove tajne protokole, s čimer sta si Evropo in ozemlje neodvisnih držav razdelili po interesnih območjih in tako utrli pot drugi svetovni vojni;
C. ker je bil neposredna posledica Molotov-Ribbentropovega pakta ter pogodbe o prijateljstvu in meji med nacisti in Sovjetsko zvezo z 28. septembra 1939, da je najprej Poljsko napadel Hitler, dva tedna pozneje pa še Stalin, kar je povzročilo izgubo poljske neodvisnosti in ogromno tragedijo za poljski narod; ker je poleg tega komunistična Sovjetska zveza leta 30. novembra 1939 začela agresivno vojno s Finsko, junija 1940 pa je okupirala in si priključila dele Romunije (ta ozemlja niso bila nikoli vrnjena), nasilno pa si je prisvojila tudi neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo;
D. ker je zaveznica in partnerica nacistične Nemčije komunistična Sovjetska zveza politično in gospodarsko prispevala k Hitlerjevemu osvajanju Zahodne Evrope, saj je Nemčiji prvih 22 mesecev vojne zagotavljala varno zaledje, različne strateške dobrine, vključno z oljem in žitom, ter politično podporo, na primer tako, da je francoskim komunistom ukazala, naj ne nasprotujejo nacistični invaziji;
E. ker je bil strateški cilj voditeljev Kremlja nadaljevati splošno komunistično revolucijo s podžiganjem vojne med nacisti in zahodnimi zavezniki, da bi se obe strani medsebojno oslabili, dokler ne bi bili pripravljeni na sovietizacijo – ta načrt je Stalin 19. avgusta 1939 predstavil politbiroju na svojem skrivnem naslovu;
F. ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in spravo, medtem ko so druge ostale pod sovjetsko okupacijo in komunistično diktaturo še pol stoletja in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj;
G. ker so zločinom nacističnega režima sodili in jih kaznovali v nürnberških procesih; ker je še vedno nujno potrebno popolno zavedanje o zločinih, ki so jih zakrivili stalinizem in komunistične diktature, ter njihova moralna in pravna presoja;
H. ker je bil v nekaterih državah članicah EU komunistični režim z zakonom označen kot zločinski režim, komunistična partija pa kot zločinska organizacija;
I. ker je širitveni postopek EU leta 2004, ki je zajemal nekatere evropske države, ki so trpele pod sovjetsko okupacijo in komunističnimi diktaturami, pomenil vrnitev teh držav v evropsko družino, kamor spadajo;
J. ker je spomin na žrtve totalitarnih režimov, priznavanje in zavest o skupni evropski zapuščini komunističnih, nacističnih in diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti EU na sodobne zunanje grožnje;
K. ker je Evropski parlament v svoji zgodovinski resoluciji o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi z dne 13. januarja 1983[5] v odziv na baltski poziv 45 državljanov teh držav obsodil dejstvo, da je Sovjetska zveza leta 1940 v skladu s paktom Molotov-Ribbentrop okupirala te prej neodvisne in nevtralne države in da so ostale okupirane vse do takrat;
L. ker je pred 30 leti 23. avgusta 1989 potekala prireditev Baltska pot, ko je dva milijona Litovcev, Latvijcev in Estoncev obeležilo 50. obletnico Molotov-Ribbentropovega pakta in se poklonilo spominu na žrtve totalitarnih režimov, in sicer tako, da so sklenili človeško verigo od Vilne, preko Rige do Talina;
1. poudarja, da se je druga svetovna vojna, najhujša vojna v evropski zgodovini, začela kot neposredna posledica zloglasnega sporazuma o nenapadanju med nacističnim in sovjetskim režimom, tako imenovanega Molotov-Ribbentropovega pakta z dne 23. avgusta 1939, s katerim sta ta totalitarna režima, katerima je bil skupen cilj osvajanje sveta, Evropo razkosala na dve interesni območji;
2. opozarja, da so nacistični in komunistični režimi v 20. stoletju povzročili masovne umore, genocide, deportacije in izgubo življenj kot nikoli prej v človeški zgodovini; opozarja na grozljive zločine holokavstva, ki ga je izvedel nacistični režim;
3. izraža globoko spoštovanje do vseh žrtev teh totalitarnih režimov in poziva vse evropske institucije in akterje, naj naredijo vse, da bi zagotovili spomin na grozljive totalitarne zločine proti človečnosti in sistematične hude kršitve človekovih pravic in njihovo ustrezno obravnavo, ter naj zagotovijo, da se takšni zločini ne bodo nikdar ponovili;
4. najostreje obsoja dejanja agresije, zločine proti človečnosti in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zakrivili totalitarni nacistični in komunistični režimi;
5. poziva vse države članice EU, naj se jasno in načelno opredelijo glede zločinov in agresivnih dejanj, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi in nacizem;
6. izraža zaskrbljenost zaradi porasta skrajnih desničarskih in levičarskih gibanj v državah članicah;
7. želi spomniti vse države članice, naj obeležujejo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni ter naj o teh vprašanjih ozaveščajo mlajšo generacijo, tako da v učne načrte in šolske učbenike v vseh evropskih šolah vključijo zgodovino in analizo posledic totalitarnih režimov;
8. poziva Komisijo, naj priskrbi dejansko podporo za projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter za dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi v okviru programa „Evropa za državljane“ ter tako podpre komemoracije in spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov;
9. poudarja, da so se države Vzhodne in Srednje Evrope z vstopom v EU in Nato vrnile v evropsko družino svobodnih demokratičnih držav, prav tako pa so s pomočjo EU dosegle velik uspeh pri izvajanju reform in pri spodbujanju družbeno-ekonomskega razvoja; vendar poudarja, da evropski projekt miru in združevanja ne bo končan, dokler ne bodo vse države, ki so izbrale pot evropskih reform, kot na primer Ukrajina, Moldavija in Gruzija, postale polnopravne članice EU;
10. meni, da bo uspeh Ukrajine, Gruzije in Moldavije, ki ga je mogoče zagotoviti le s procesom njihovega vključevanja v EU, najmočnejši instrument, ki bo z zgledom spodbudil pozitivno preobrazbo v Rusiji, da bi ta končno presegla tragične posledice Molotov-Ribbentropovega pakta;
11. trdi, da je Rusija še vedno največja žrtev komunističnega totalitarizma in da bo njen razvoj v demokratično državo oviran, dokler si bodo vlada, politična elita in politična propaganda prizadevale za omilitev teže komunističnih zločinov in bodo poveličevale sovjetski totalitarni režim; zato poziva vse dele ruske družbe, naj se soočijo s svojo tragično preteklostjo;
12. je globoko zaskrbljen zaradi prizadevanj današnjega ruskega vodstva, ki želi izkrivljati zgodovinska dejstva in omiliti težo zločinov, ki jih je zagrešil sovjetski totalitarni režim; na te poskuse gleda kot na nevarno sestavino informacijske vojne proti demokratični Evropi, katere cilj je razdelitev naše celine; zato poziva Komisijo, naj se odločno upre tem poskusom;
13. opozarja, da se na javnih mestih in za komercialne namene še vedno uporabljajo simboli komunističnega totalitarnega režima ter da je več evropskih držav prepovedalo uporabo tako nacističnih kot komunističnih simbolov;
14. ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še ohranjeni spomeniki (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo sovjetsko vojsko, ki je te iste države okupirala, in da to ustvarja pogoje za izkrivljanje resnice o posledicah druge svetovne vojne in za poveličevanje totalitarnega političnega sistema;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.