Predlog resolucije - B9-0098/2019Predlog resolucije
B9-0098/2019

PREDLOG RESOLUCIJE o 80. obletnici začetka druge svetovne vojne in o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope

17.9.2019 - (2019/2819(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Ryszard Antoni Legutko, Anna Fotyga, Tomasz Piotr Poręba, Dace Melbārde, Witold Jan Waszczykowski, Ryszard Czarnecki, Jadwiga Wiśniewska, Bogdan Rzońca, Anna Zalewska, Jacek Saryusz-Wolski, Grzegorz Tobiszowski, Joanna Kopcińska, Elżbieta Rafalska, Joachim Stanisław Brudziński, Beata Szydło, Beata Mazurek, Andżelika Anna Możdżanowska, Beata Kempa, Patryk Jaki
v imenu skupine ECR

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0097/2019

Postopek : 2019/2819(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0098/2019
Predložena besedila :
B9-0098/2019
Sprejeta besedila :

B9-0098/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o 80. obletnici začetka druge svetovne vojne in o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope

(2019/2819(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Resolucije št. 206(III)A o genocidu, ki jo je dne 9. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945[1],

 ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

 ob upoštevanju resolucij in izjav o zločinih totalitarnih komunističnih režimov, sprejetih v več nacionalnih parlamentih,

 ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma[2],

 ob upoštevanju deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete v Pragi 3. junija 2008,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[3],

 ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov držav članic EU z dne 23. avgusta v počastitev spomina na žrtve komunizma,

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,

 ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta 2011,

 ob upoštevanju skupne izjave Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Romunije ob 80. obletnici podpisa pakta Ribbentrop-Molotov,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker sta Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1989, podpisali pakt o nenapadanju, znan tudi kot pakt Ribbentrop-Molotov, in njegove tajne protokole, s čimer sta si Evropo in ozemlje neodvisnih držav razdelila med dva totalitarna režima po interesnih območjih in tako utrla pot drugi svetovni vojni;

B. ker letos obeležujemo 80. obletnico začetka druge svetovne vojne, ki je povzročila neprimerljivo količino človeškega trpljenja in polovico Evrope pahnila v desetletja bede in okupacije;

C. ker je bila po sklenitvi pogodbe o nacistično-sovjetskem prijateljstvu 28. septembra 1993 neposredna posledica Molotov-Ribbentropov, da je Hitler vdrl na Poljsko, dva tedna za njim pa še Stalin, s čimer sta poteptala poljsko neodvisnost in povzročila neprimerljive količine gorja za Poljake, 30. novembra 1939 je komunistična Sovjetska unija napadla Finsko in jo potegnila v vojno, junija 1940 je okupirala in si priključila dele Romunije (nekaterih ozemelj ni nikdar vrnila) ter si nasilno prisvojila še neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo;

D. ker je pakt Ribbentrop-Molotov neposredno kršil vrsto mednarodnih norm, pogodb in sporazumov, med drugim Pariško pogodbo iz leta 1928, pakt o nenapadanju med Poljsko in Sovjetsko zvezo iz leta 2932 ter izjavo o nenapadanju med Poljsko in Nemčijo iz leta 1934, ter na propad obsodil mednarodni mir, vzpostavljen z versajsko pogodbo; ker posledice te pogodbe med dvema najbolj okrutnima diktatorjema v sodobni zgodovini kažejo na pomen zgodovinskih dogodkov v sodobni politiki;

E. ker so se zaradi želje zahodnih držav, da bi pomirili totalitarne režime, odločitve sprejemale brez posvetovanja z državami srednje in vzhodne Evrope, denimo v Locarnu in Münchnu, kar je pokazalo na šibkost Zahoda v primerjavi s temi režimi; ker je to utrlo pot paktu Ribbentrop-Molotov, ki je nato privedel do izbruha druge svetovne vojne;

F. ker sta nacistična Nemčija in Sovjetska zveza politično, gospodarsko in vojaško sodelovali s skupnim ciljem zavzetja Evrope in njene delitve na področja vpliva, kot je predvideno v paktu Ribbentrop-Molotov;

G. ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in stopile na pot sprave, medtem ko so druge kot neposredna posledica Jaltske pogodbe ostale pod sovjetsko okupacijo in komunistično diktaturo še pol stoletja in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj;

H. ker so bili zločini nacističnega režima sicer ocenjeni in kaznovani na nürnberških procesih, vendar je še vedno nujno treba ozaveščati ter moralno in pravno ocenjevati zločine komunističnih diktatur; ker zločini nacistične Nemčije in Sovjetske zveze nad več milijoni ljudi, kakršnih pred tem v zgodovini še ni bilo in v okviru katerih so veliko ljudi zasužnjili in jim zanikali njihove osnovne in neodtujljive pravice, štejejo za vojne zločine in zločine proti človeštvu;

I. ker Evropa ne sme pozabiti svoje zgodovine; ker je treba olajšati celovito razumevanje evropske zgodovine, saj je bistvenega pomena pri preprečevanju nastajanja totalitarnih režimov;

J. ker so v nekaterih državah članicah komunistične in nacistične ideologije zakonsko prepovedane;

K. ker mora biti mednarodna skupnost združena proti totalitarizmu;

L. ker za evropske države, ki so trpele pod sovjetsko okupacijo in komunistično diktaturo, širitev zveze Nato po letu 1999 in širitev EU po letu 2004 pomeni vrnitev v družino zahodnih demokratičnih držav, v katero spadajo;

M. ker je evropska zgodovina 20. stoletja v prvi vrsti zapisana in se prikazuje z vidika zahoda in so zato nekateri zgodovinski dogodki in z njimi povezane izkušnje ljudi v vzhodni Evropi še vedno premalo poznani;

N. ker lahko podzavestna in zavestna pristranskost v zgodovinskem spominu Evropejcev ustvarja prostor za ekstremizem na skrajni desni in skrajni levi; ker je treba učinkovito nasprotovati ponarejanju zgodovine;

O. ker sta spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in zavest o skupni evropski dediščini stalinističnih, nacističnih in drugih diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti Evrope na sodobne zunanje grožnje;

P. ker je prav tako izredno pomembno slaviti pričevanja in neomajno držo številnih ljudi, ki so se zoperstavili zatiranju, kot je konjeniški stotnik Witold Pilecki, ki se je dejavno boril proti obema totalitarnima režimoma in je prostovoljno odšel v nacistično koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, leta 1948 pa ga je Sovjetska zveza usmrtila;

Q. ker je Evropski parlament v svoji zgodovinski resoluciji o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi[4], sprejeti dne 13. januarja 1983, v odziv na baltski poziv 45 državljanov teh držav obsodil dejstvo, da je Sovjetska zveza leta 1940 po podpisu pakta Ribbentrop-Molotov okupirala te prej neodvisne in nevtralne države in da so ostale okupirane še dolga leta potem;

R. ker je pred 30 leti 23. avgusta 1989 potekala prireditev Baltska pot, ko je dva milijona Litovcev, Latvijcev in Estoncev obeležilo 50. obletnico pakta Ribbentrop-Molotov in se poklonilo spominu na žrtve totalitarnih režimov, in sicer tako, da so sklenili človeško verigo od Vilne, preko Rige do Talina;

S. ker so Ruske oblasti kljub dejstvu, da je 24. decembra 1989 kongres ljudskih odposlancev ZSSR obsodil podpis pakta Ribbentrop-Molotov ter drugih sporazumov z nacistično Nemčijo, avgusta 2019 zanikale odgovornost za ta sporazum in njegove posledice ter trenutno zastopajo stališče, da so Poljska, baltske države in Zahod pravi pobudniki druge svetovne vojne;

T. ker ne le da ruska vlada ne obsoja podpisa pakta Ribbentrop-Molotov, temveč si ga dejavno prizadeva ponovno vzpostaviti kot sredstvo za zaščito naroda zoper napadalce in tako potvoriti zgodovino in razbremeniti storilce kaznivih dejanj, povezanih z njim;

U. ker je postalo običajno, da Rusija v svoji uradni retoriki zavrača odgovornost in krivdo za sovražnosti prenaša na Zahod, s tem pa ustvarja zanesljivo propagandno podlago, na katero se lahko zanese za upravičevanje nespoštovanja mednarodnega prava in nadaljevanja agresije zoper države vzhodnega partnerstva;

1. poudarja, da se je druga svetovna vojna, najhujša vojna v evropski zgodovini, začela zaradi zloglasnega sporazuma o nenapadanju med nacističnim in sovjetskim režimom, tako imenovanega Molotov-Ribbentropovega pakta z dne 23. avgusta 1939, in njegovih tajnih protokolov, ki so omogočili, da sta totalitarna režima, ki sta stremela k osvojitvi sveta, Evropo razkosala na dve interesni območji;

2. želi spomniti, da sta nacistični in komunistični režim zakrivila množične poboje in genocide ter povzročila umiranje in zatiranje neslutenih razsežnosti, ter znova opominja na grozovit zločin holokavsta, ki ga je zagrešil nacistični režim;

3. obžaluje, da genocidi, kakršen je bil holokavst, množični zločini proti človeštvu in obsežno kršenje človekovih pravic, na primer množične deportacije iz baltskih in drugih držav ter Poljske, množični pomori, kakršna sta bila pomor poljskih častnikov v Katinskem gozdu in častnikov latvijske vojske v Liteneju, odprtje in delovanje koncentracijskih taborišč in gulagov, namerno povzročena lakota v Ukrajini, odrekanje temeljnih pravic svobode izražanja, govora in gibanja ter številni drugi zločini, ki so bili zagrešeni v totalitarnem komunizmu, nikoli niso bili niti ustrezno raziskani niti mednarodno ovrednoteni;

4. izraža globoko spoštovanje do vseh žrtev teh totalitarnih režimov in poziva vse institucije in akterje EU, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili spomin na grozovita totalitarna hudodelstva zoper človečnost in sistematično ter obsežno kršenje človekovih pravic in jim sodili ter zagotovili, da se tovrstna huhodelstva ne bi več ponovila in da bolečina in krivičnost, ki jo občutijo žrtve, ne bi potonili v pozabo;

5. meni, da spominjanje na pretekla grozodejstva ljudem daje znanje in moč, da se zoperstavijo tistim, ki skušajo oživiti te ideologije in ta ideološka gibanja oprostiti krivde za zločine, ki so jih zagrešili; meni, da spominjanje na žrtve ljudi spodbuja, da se zavzemajo za zgodovinsko pravičnost prek stalnega raziskovanja totalitarne zapuščine na evropski celini in ozaveščanja o njej;

6. poziva vlade vseh evropskih držav, naj moralno in materialno podprejo stalno zgodovinsko raziskovanje totalitarnih režimov, saj se bomo lahko le s skupnim delovanjem odločneje zoperstavili dezinformacijskim kampanjam in poskusom manipulacije zgodovinskih dejstev;

7. najostreje obsoja dejanja agresije, hudodelstva zoper človečnost in množične kršitve človekovih pravic, ki sta jih zakrivila totalitarna nacistična in komunistična režima;

8. je zaskrbljen zaradi porasta skrajnih desničarskih in skrajnih levičarskih gibanj v državah članicah EU;

9. želi spomniti vse države članice, naj obeležujejo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni ter o teh vprašanjih bolj ozaveščajo mlajšo generacijo, tako da v učne načrte in šolske učbenike v vseh šolah vključijo zgodovino in analizo posledic totalitarnih režimov;

10. poziva tudi, naj se 25. maj (obletnica usmrtitve junaka iz Auschwitza, konjeniškega stotnika Witolda Pileckega) razglasi za mednarodni dan v počastitev junakov boja proti totalitarizmu, s čimer bi izkazali spoštovanje in se poklonili vsem, ki so s svojim bojem proti tiraniji pokazali junaštvo in resnično ljubezen do človeštva, kar bi prihodnjim generacijam tudi služilo kot zgled prave drže, ki jo je treba zavzeti, kadar grozi totalitarno zasužnjenje;

11. poziva Komisijo, naj dejansko podpre projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi programu „Evropa za državljane“ ter tako podpre komemoracije in spomin na žrtve totalitarnih režimov; poudarja, da bi morale prihodnje generacije imeti dostop do objektivnega učnega gradiva, v katerem bi bile poudarjene hude posledice neukrepanja zoper resne kršitve mednarodnega prava in norm;

12. poudarja, da so vzhodno- in srednjeevropske države s članstvom v EU in Natu znova postale del evropske družine svobodnih demokratičnih držav, a evropski projekt miru in povezanosti ne bo dokončan, dokler ne bodo vse evropske države, ki so stopile na pot evropskih reform, kot so Ukrajina, Moldavija in Gruzija, postale polnopravne članice EU; šele tedaj bo Evropa postala svobodna, povezana in mirna celota;

13. je zelo zaskrbljen, ker sedanje rusko vodstvo poskuša izkrivljati zgodovinska dejstva in sovjetski totalitarni režim oprati krivde za njegove zločine, ter meni, da gre za nevarno orožje v informacijski vojni proti demokratični Evropi, s katero jo želi razdeliti, zato poziva Komisijo, naj tem težnjam odločno nasprotuje;

14. opozarja, da se v javnosti in za komercialne namene še vedno uporabljajo simboli sovjetskega režima, ter opozarja, da je več evropskih držav prepovedalo uporabo tako nacističnih kot komunističnih simbolov;

15. poudarja, da je nekdanja Sovjetska zveza sicer pripomogla k porazu nacističnega režima, a to ne opravičuje zločinov, ki jih je zagrešil ta totalitarni komunistični režim, niti ga ne odvezuje odgovornosti zanje; obenem poudarja, da je nesprejemljivo, da je Ruska federacija sprejela zakonodajo, ki kaznuje vsakogar, ki poskuša z novega vidika analizirati dogodke druge svetovne vojne;

16. ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še ohranjeni spomeniki in obeležja (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo sovjetsko vojsko, ki je te države zasedla, kar vodi k izkrivljanju zgodovinskih dejstev o vzrokih, poteku in posledicah druge svetovne vojne;

17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, ruski dumi in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

 

 

Zadnja posodobitev: 18. september 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov