Postopek : 2019/2828(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0105/2019

Predložena besedila :

B9-0105/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/10/2019 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0029

<Date>{01/10/2019}1.10.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0105/2019</NoDocSe>
PDF 196kWORD 53k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 112(2) in (3) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta</Titre>

<DocRef>(D062417/04 – 2019/2828(RSP))</DocRef>


<Commission>{ENVI}Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</Commission>

Pristojni poslanci: <Depute>Tilly Metz

Günther Sidl, Anja Hazekamp, Eleonora Evi, Sirpa Pietikäinen</Depute>


B9-0105/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(D062417/04 – 2019/2828(RSP))

 

Evropski parlament,

 ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D062417/04),

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[1], zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

 ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 11. junija 2019 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje, in glasovanja odbora za pritožbe, ki je potekalo 12. julija 2019, pri katerem prav tako ni bilo sprejeto mnenje,

 ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[2],

 ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 29. novembra 2018 in je bilo objavljeno 14. januarja 2019[3],

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)[4],

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

 ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

A. ker je bilo z Odločbo Komisije 2008/730/ES[5] odobreno dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (soja A2704-12); ker področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma, ter vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga soja, razen za gojenje;

B. ker je imetnik dovoljenja Bayer CropScience AG 29. avgusta 2017 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložil vlogo za obnovitev odobritve (vloga za obnovitev);

C. ker je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) 29. novembra 2018 o tej odobritvi sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 14. januarja 2019[6];

D. ker je bila soja A2704-12 razvita za zagotavljanje odpornosti proti herbicidom amonijevega glufosinata; ker se odpornost na te herbicide doseže z beljakovino PAT (fosfinotricin acetil transferaza)[7];

Komplementarni herbicidi

E. ker so številne študije pokazale, da se za pridelavo gensko spremenjenih poljščin, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov[8]; ker je treba zato pričakovati, da bodo posevki soje A2704-12 izpostavljeni večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata, posledica tega pa bodo večje količine ostankov v pridelku;

F. ker v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022)[9] države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata na uvoženi soji; ker ni mogoče izključiti, da bodo soja A2704–12 ali iz nje pridobljeni proizvodi za živila in krmo presegli mejne vrednosti Unije za ostanke, ki so bili določeni za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov;

G. ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje (kategorija 1B Evropske agencije za kemikalije) in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[10]; ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018[11];

H. ker je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe[12];

I. ker ocena ostankov herbicidov in njihovih metabolitov naj ne bi sodila na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme;

Pripombe držav članic

J. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe[13]; ker najbolj kritične pripombe zadevajo dejstvo, da ni mogoče ustrezno oceniti tveganj v zvezi z uporabo soje A2704–12 v živilih in krmi glede na nezadostno število in raznolikost terenskih študij, splošno pomanjkanje podatkov o ostankih glufosinata in odsotnost kakršnih koli študij o kronični ali subkronični toksičnosti; ker je več držav članic navedlo, da načrt za okoljsko spremljanje ni v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[14] in ustreznimi smernicami ali smernicami agencije EFSA o okoljskem spremljanju po dajanju na trg (2011); ker je več držav članic izrazilo zaskrbljenost zaradi vpliva pridelave soje A2704–12 na biotsko raznovrstnost in javno zdravje v državah proizvajalkah in izvoznicah;

K. ker se v neodvisni študiji navaja, da ocena tveganja, ki jo je opravila agencija EFSA, v sedanji obliki ni sprejemljiva[15], saj z njo niso bile odkrite vrzeli v znanju in ugotovljene negotovosti ter ni ustrezno ocenila splošne varnosti in potencialne toksičnosti soje A2704–12; ker je bilo v študiji ugotovljeno, da agencija EFSA ni upoštevala sprememb, ki so se zgodile v agronomiji v desetih letih od začetnega dovoljenja za sojo A2704–12 in ki zadevajo okoliščine, v katerih se goji soja, odporna na herbicide, na primer vse večje težave s plevelom, odpornim na herbicide, ki zahteva še večje količine herbicidov;

Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

L. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

M. ker je posebni poročevalec OZN o pravici do hrane v svojem nedavnem poročilu ugotovil, da nevarni pesticidi, zlasti v državah v razvoju, katastrofalno vplivajo na zdravje in lahko privedejo do kršitev človekovih pravic kmetov in kmetijskih delavcev, skupnosti, ki živijo v bližini kmetijskih zemljišč, domorodnih skupnosti ter nosečnic in otrok[16]; ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9, da se do leta 2030 občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov obolenj, ki so posledica nevarnih kemikalij ter onesnaženosti in kontaminiranosti zraka, vode in tal[17];

N. ker je krčenje gozdov pomemben vzrok za zmanjšanje biotske raznovrstnosti; ker so emisije, ki prihajajo iz rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč, predvsem zaradi krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv[18]; ker Pariški sporazum in svetovni strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020, vključno s cilji biotske raznovrstnosti iz Aičija, ki so bili sprejeti na podlagi konvencije o biološki raznovrstnosti, spodbujata trajnostno gospodarjenje z gozdovi, njihovo varstvo in prizadevanja za njihovo obnovo[19];

O. ker cilj trajnostnega razvoja 15 vključuje cilj zaustavitve krčenja gozdov do leta 2020[20]; ker imajo gozdovi večnamensko vlogo, ki podpira uresničevanje večine ciljev trajnostnega razvoja[21];

P. ker je proizvodnja soje ključna za spodbujanje krčenja gozdov na območjih Amazonke, Cerrada in Gran Chaca v Južni Ameriki; ker je 97 % soje, pridelane v Braziliji, oziroma 100 % soje, pridelane v Argentini, gensko spremenjene[22]; ker je v Braziliji in Argentini, poleg drugih držav, dovoljeno gojenje soje A2704-12[23];

Q. ker je Evropska unija druga največja uvoznica soje na svetu, večina soje, ki se uvozi v Unijo, pa je namenjena krmi za živali; ker je Komisija v svoji analizi ugotovila, da je soja skozi zgodovino predstavljala največji prispevek Unije h krčenju gozdov po svetu in s tem povezanim emisijam, saj je nanjo odpadla skoraj polovica krčenja gozdov, zajetega v vsem uvozu Unije[24];

R. ker je devet sort gensko spremenjene soje, odobrenih za gojenje v Braziliji, že dovoljeno uvažati v Unijo za živila in krmo; ker poleg tega še ni bilo izdano dovoljenje za uvoz v Unijo za živila in krmo iz treh sort gensko spremenjene soje, katerih gojenje je dovoljeno v Braziliji, vključno s sojo A2704–12[25];

S. ker je v nedavni anketi, ki je zajemala vso Unijo, skoraj 90 % vprašanih menilo, da je treba sprejeti nove zakone za zagotavljanje, da izdelki, ki se prodajajo v Uniji, ne prispevajo h krčenju gozdov po svetu[26];

Nedemokratični postopek

T. ker niti glasovanje Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je bilo 11. junija 2019, niti glasovanje odbora za pritožbe 12. julija 2019 ni privedlo do sprejetja mnenja, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

U. ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala odločbe o odobritvi, ki niso bile podprte z mnenjem odbora držav članic, in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat označil za nedemokratično[27];

V. ker je Parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel resolucije, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker se med državami članicami ni oblikovala kvalificirana večina, ki bi podpirala odobritev katerega koli izmed teh gensko spremenjenih organizmov; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje dovoljenja za gensko spremenjene organizme, čeprav za to ni pravno zavezana;

1. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[28] zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3. poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4. znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije;

5. poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

6. poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev gensko spremenjenih organizmov, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

7. poziva Komisijo, naj gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne odobri brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi, metabolitov in njihovih komercialnih pripravkov, ki se uporabljajo v državah gojenja;

8. poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

9. poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti herbicidu, ki ni registriran za uporabo v Uniji, v tem primeru glufosinat;

10. želi spomniti, da bo mogoče cilje trajnostnega razvoja uresničiti le, če bodo dobavne verige postale trajnostne, med politikami pa se bodo ustvarile sinergije[29];

11. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi velike odvisnosti Unije od uvoza živalske krme v obliki soje, ki povzroča krčenje gozdov v tretjih državah[30];

12. poziva Komisijo, naj ne dovoli uvoza gensko spremenjene soje, razen če je mogoče dokazati, da njena pridelava ni prispevala h krčenju gozdov;

13. poziva Komisijo, naj v luči mednarodnih obveznosti Unije, vključno s Pariškim sporazumom, konvencijo o biološki raznovrstnosti in cilji trajnostnega razvoja, pregleda vsa veljavna dovoljenja za gensko spremenjeno sojo;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

[2] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[3] Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene soje A2704-12 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-009), Strokovno glasilo agencije EFSA 2019;17(1):5523, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2019.5523

[4] Parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov.

[5] Odločba Komisije 2008/730/ES z dne 8. septembra 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 16.9.2008, str. 50).

[6] Strokovno glasilo agencije EFSA 2019;17(1):5523.

[7] Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih (GSO) v zvezi z vlogo (sklic EFSA-GMO-NL-2005-18) za dajanje na trg na glufosinat odporno sojo A2704-12 za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, ki jo je oddala družba Bayer CropScience, Strokovno glasilo agencije EFSA (2007)524, str. 1. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2007.524

[8] Glej na primer Bonny S, Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: Overview and Impact pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016;57(1):31-48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Charles M Benbrook, Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years (Učinek gensko spremenjih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe; zvezek 24, številka članka: 24 (2012), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24.

[9] Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).

[10] Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

[12] Agencija EFSA na primer navaja, da to velja, če je komplementarni herbicid glifosat: Pregled agencije EFSA obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005), 2018, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/pub/5263

[14] Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

[15] Pripombe inštituta Testbiotech na oceno agencije EFSA o gensko spremenjeni soji A2704–12 za obnovitev https://www.testbiotech.org/en/content/testbiotech-comment-soybean-a2704-12-renewal

[18] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352), str. 1.

[19] Prav tam, str. 2.

[21] COM(2019)0352, str. 2.

[22] International Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications (2017) Global status of commercialized biotech/GM crops in 2017; poročilo št. 53, str. 16 in 21. http://www.isaaa.org/resources/publications/briefs/53/download/isaaa-brief-53-2017.pdf

[24] Tehnično poročilo Evropske komisije 2013-063 z naslovom „Vpliv potrošnje EU na krčenje gozdov: poglobljena analiza o vplivu potrošnje EU na krčenje gozdov“; str. 23–24, http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf: Med letoma 1990 in 2008 je Unija uvozila poljedelske in živinorejske proizvode, ki so zajemali 90 000 km² izkrčenih gozdov. Na poljedelske proizvode je od tega odpadlo 74 000 km² (82 %), in sicer največji na pridelavo oljnic (52 000 km²). Pri tem je delež soje in sojine pogače predstavljal 82 % (42 600 km²), kar ustreza 47 % vsega krčenja gozdov v uvozu Unije.

[25] Številke so pridobljene z navzkrižnim primerjanjem podatkov o odobritvah gensko spremenjenih rastlin iz zbirke organizacije International Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications (https://www.isaaa.org/gmapprovaldatabase/approvedeventsin/default.asp?CountryID=BR&Country=Brazil) s podatki iz registra EU o gensko spremenjenih živilih in krmi (https://ec.europa.eu/food/plant/gmo/eu_register_en). Oboje dostopno v septembru 2019.

[27] Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).

[28] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

[29] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0333), odstavek 67.

[30] Prav tam.

Zadnja posodobitev: 4. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov