Postopek : 2019/2854(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0122/2019

Predložena besedila :

B9-0122/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 24/10/2019 - 8.6
CRE 24/10/2019 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0047

<Date>{21/10/2019}21.10.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0122/2019</NoDocSe>
PDF 145kWORD 46k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o negativnih posledicah stečaja skupine Thomas Cook za turizem EU</Titre>

<DocRef>(2019/2854(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Carlo Fidanza, Jorge Buxadé Villalba, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0118/2019

B9-0122/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o negativnih posledicah stečaja skupine Thomas Cook za turizem EU

(2019/2854(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 6(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju člena 195 PDEU,

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali daljše zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem (COM(2007)0621),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

 ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta[2],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o delovanju in uporabi veljavnih pravic letalskih potnikov[4],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. Marca 2013 o varstvu potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika (COM(2013)0129),

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (v nadaljevanju: uredba o ESPG)[5],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2014 z naslovom Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (COM(2014)0086),

 ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage[6],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor[8],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonila trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne kohezije v EU v prihodnjem desetletju,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker propad družbe Thomas Cook, najstarejšega in dobro uveljavljenega organizatorja potovanj, negativno vpliva na gospodarstvo, notranji trg in zaposlovanje vse EU;

B. ker turizem predstavlja približno 4 % BDP Unije, če pa upoštevamo še vse z njim povezane sektorje, celo več kot 10 % BDP; ker je turistični sektor tudi močna gonilna sila zaposlovanja, saj je v njem neposredno zaposlenih skoraj 12 milijonov delavcev, kar je 5 % vseh delovnih mest (če pa upoštevamo še povezane sektorje, zaposluje več kot 27 milijonov oseb, kar pomeni 12 % vseh delovnih mest) in predstavlja 20 % delovnih mest mladih, mlajših od 25 let;

C. ker so v turizmu zajete zelo raznorodne storitve in poklici in ker je zaradi značilnega človeškega stika v tej panogi potrebnih zelo veliko delavcev; ker turizem daje zagon tudi drugim gospodarskim panogam; ker v tem sektorju prevladujejo mala in srednja podjetja, v regijah, ki so od turizma močno odvisne, pa ta dejavnost prinaša delovna mesta in blaginjo;

D. ker ima EU od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe tudi pristojnost, da podpira ali dopolnjuje ukrepe držav članic na področju turizma;

E. ker je turizem osrednja gospodarska in zaposlitvena panoga v EU in bi se morali njegov pomen in potrebe ustrezno odražati tudi med prednostnimi nalogami nove Komisije, predvsem v okviru podpiranja „gospodarstva za ljudi“;

F. ker je prenehanje poslovanja družbe Thomas Cook zahtevalo izjemno razsežne operacije, da bi več kot 600.000 ljudem na različnih koncih sveta pomagali priti domov;

G. ker je prenehanje poslovanja družbe Thomas Cook povzročilo resno gospodarsko škodo turističnemu sektorju in zaposlovanju; ker bodo zato potrebni ustrezni ukrepi, da bi okrepili konkurenčnost tega sektorja in da bi evropskim turističnim podjetjem pomagali podpirati Evropo kot vodilno svetovno turistično destinacijo, saj to spodbuja rast in trajnostni razvoj mest in regij;

H. ker so paketno potovanje pri Thomasu Cooku kupili številni potrošniki; ker je bilo z revizijo direktive o paketnih potovanjih (Direktiva (EU) 2015/2302) za vso Evropo varstvo potrošnikov dopolnjeno in harmonizirano tudi za kupce paketnih potovanj; ker ima nesolventnost organizatorjev potovanj negativne posledice za potrošnike, še posebej, kadar se znajdejo v tujini in so zato še toliko bolj ranljivi, zato jim je treba za tovrstne izredne primere zagotoviti visoko raven varstva;

I. ker bi morali potrošniki, ki kupijo potovalne produkte, in potniki na splošno dobiti ažurne informacije in ustrezen poduk o svojih pravicah in o obveznostih organizatorja potovanja oziroma potovalne agencije; ker se potrošniki zanašajo, da bodo storitve izvedene po načrtu, in če organizator potovanja ne izvede storitev, za katere so plačali, jim pripadajo določene pravice;

1. izraža zaskrbljenost glede neuspešnega upravljanja skupine Thomas Cook, ki je bila navsezadnje prisiljena v prenehanje poslovanja, tako da je po vsej Evropi službo izgubilo več tisoč njihovih delavcev; odobrava novico, da bodo posamezne segmente te skupine kupila druga podjetja, tako bo na primer njene potovalne urade v britanskih mestih odkupila družba Hays Travel in s tem obvarovala 2000 delovnih mest, belgijsko podružnico Neckermann pa bo prevzelo špansko podjetje Vamos in ohranilo vsa njena delovna mesta;

2. obžaluje, da je zaradi prenehanja obratovanja skupine Thomas Cook na počitniških lokacijah obtičalo 000 dopustnikov in popotnikov, spodbudno pa gleda na velika in hitra prizadevanja ustreznih organov, da bi prizadetim pomagali pri vračanju domov; je seznanjen, da se je lahko velika večina teh potnikov vrnila na isti dan, kot so imeli rezerviran prvotni polet, in izraža obžalovanje drugim, ki so zaradi propada podjetja doživljali zamude, so obtičali ali so imeli kljub že plačanim počitnicam dodatne stroške in druge težave;

3. obžaluje tudi posledice za lokalne turistične ponudnike, na primer hotele in prevoznike in druga podjetja, ki bodo zaradi stečaja skupine Thomas Cook zagotovo utrpela škodo;

4. poudarja, da je evropska turistična industrija močna, ta stečaj pa je edinstven zaplet, do katerega je privedlo več dejavnikov; poziva države članice, naj glede na ta dogodek preučijo lastne pravne zahteve in davčna pravila za turizem ter tako poskrbijo, da bodo res ustrezali svojemu namenu in da bodo v pomoč zdravi in konkurenčni turistični panogi; poziva Komisijo, naj razmisli o ustanovitvi delovne skupine, ki bo preučila vpliv propada te skupine na evropska turistična podjetja;

5. poleg tega želi poudariti, da so tovrstni dogodki v ureditvi EU za zaščito potrošnikov že predvideni, predvsem v direktivi o paketnih potovanjih, in da je potnikom zagotovljena ustrezna zaščita, tudi repatriacija tistih, ki iz tovrstnih razlogov obtičijo na počitniških destinacijah; se zaveda, da sistem, ki se je začel izvajati leta 2018, dobro deluje in da so potrošnikom koristile tudi opravljene reforme;

6. poziva Komisijo, naj poišče in zagotovi hiter in učinkovit dostop do finančnih instrumentov EU, s katerimi bo mogoče ublažiti nastalo škodo v tem sektorju in mu povrniti konkurenčnost;

7. poleg tega spodbuja države članice, naj izkoristijo sredstva iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in druge instrumente EU; poziva Komisijo, naj redno pripravlja posebne razpise za turistično panogo, ki se bodo opirali na prednostne naloge posameznih skladov;

8. poziva države članice in Komisijo, naj razmislijo o podpornih ukrepih, s katerimi bi lahko ublažili negativne gospodarske posledice za podjetja ter hude negativne posledice za zaposlovanje;

9. poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o vseh novih informacijah o stečaju podjetja Thomas Cook; ob tem poudarja, da je pomembno ugotoviti, ali so ustrezni organi, ki podeljujejo dovoljenja, ocenili njegov finančni položaj;

10. poziva Komisijo, naj razmisli o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi poskrbeli za visoko zaščito potrošnikov v primeru tovrstnih stečajev, obenem pa želi opomniti, da se je direktiva o paketnih potovanjih izkazala za ustrezno delujočo; poziva Svet, naj čim prej sprejme stališče o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov in naj potrdi tudi stališče Parlamenta iz februarja 2014; obžaluje, da Svetu v zadnjih petih letih ni uspelo doseči soglasja;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

[1] UL L 46, 17.2.2004, str.1.

[2] UL L 304, 22.11.2011, str. 64.

[3] UL L 326, 11.12.2011, str. 1.

[4] UL C 257E, 6.9.2013, str. 1.

[5] UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

[6] UL C 93, 24.3.2017, str. 336.

[7] UL C 355, 20.10.2017, str. 71.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

Zadnja posodobitev: 23. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov