PREDLOG RESOLUCIJE o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
21.10.2019 - (2019/2886(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Tineke Strik, Petra De Sutter, Katrin Langensiepen, Margrete Auken, Hannah Neumann, Markéta Gregorová, Gina Dowding, Alice Kuhnke, Bronis Ropė, Jutta Paulus, Mounir Satouri, Heidi Hautala, Michael Bloss, Anna Cavazzini, Caroline Roose, Ernest Urtasun, Salima Yenbou, Sergey Lagodinsky, Karima Delli, Viola Von Cramon-Taubadel, Damien Carême, Gwendoline Delbos-Corfield, François Alfonsi, Saskia Bricmont, Ciarán Cuffe, Yannick Jadot, Catherine Rowett, David Cormand
v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0123/2019
B9-0123/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 15. marca 2018[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Siriji, tudi tistih z dne 14. oktobra 2019 o severovzhodni Siriji,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave z dne 9. oktobra 2019 o nedavnih dogodkih v severovzhodni Siriji,
– ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 11. in 15. oktobra 2019 o Siriji,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju ženevskega sporočila z dne 30. junija 2012,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Siriji, vključno z resolucijo št. 2254 z dne 18. decembra 2015,
– ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil svet OZN za človekove pravice, in resolucij sveta OZN za človekove pravice o Siriji,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je dolgotrajna vojna v Siriji ena najhujših humanitarnih kriz v novejši zgodovini in ima še vedno uničujoče posledice za sirsko prebivalstvo; ker ima ta konflikt, ki ga podpirajo in zaostrujejo zunanji akterji, močan destabilizacijski učinek na širšo regijo in druga območja;
B. ker je predsednik ZDA Trump 6. oktobra 2019 turškega predsednika Erdogana obvestil, da ne bo nasprotoval napovedanim načrtom Turčije za izvedbo vojaške ofenzive na območjih, ki so pod nadzorom kurdskih sirskih demokratičnih sil v severovzhodni Siriji; ker je bila kmalu zatem objavljena odločitev ZDA, da bo umaknila svoje vojaške enote s tega področja; ker je Turčija 9. oktobra 2019 ob podpori sirskih arabskih milic začela vojaško operacijo; ker se turške oblasti že ves čas bojijo izjav o samoopredelitvi kurdskega prebivalstva tako znotraj kot zunaj turških meja; ker se to odraža v nenehnem zatiranju pravic do svobode izražanja in politične udeležbe na jugovzhodu Turčije in ker se obtožbe terorizma pogosto uporabljajo brez prepričljivih dokazov; ker so imele kurdske sirske demokratične sile ključno vlogo v boju proti Daišu/Isisu in še vedno imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti na tem območju;
C. ker je bilo od začetka turške invazije ubitih na ducate civilistov, večinoma Kurdov, najmanj 300. 000 oseb pa je moralo zapustiti svoje domove; ker je bilo od začetka vojaške operacije razseljenih 70. 000 otrok, v severovzhodni Sirije so bili najmanj štirje otroci ubiti, devet jih je bilo ranjenih, sedem otrok pa naj bi bilo po podatkih Unicefa ubitih v Turčiji; ker bi lahko zaradi napadov humanitarno pomoč potrebovalo 170. 000 otrok;
D. ker je turški predsednik napovedal načrt za vzpostavitev „varovalnega pasu“ vzdolž severne Sirije in napovedal, da namerava tja izgnati do 3 milijone sirskih beguncev, ki trenutno živijo v Turčiji, kar bi ob upoštevanju nestabilnih in nevarnih razmer v severovzhodni Siriji pomenilo vračanje; ker prisilno razseljevanje prebivalstva krši mednarodno humanitarno pravo in je hudodelstvo zoper človečnost; ker bi bil namen prisilnega razseljevanja beguncev v varovalni pas tudi spremeniti demografsko strukturo severovzhodne Sirije;
E. ker so sile v Siriji pod kurdskim vodstvom dosegle sporazum z režimom Bašarja Al Asada, da se jih brani pred vojaškim posredovanjem Turčije; ker podrobnosti sporazuma še vedno niso jasne; ker prisotnost sil Al Asada v severni Siriji povečuje tveganje nadaljnjega stopnjevanja in vojaškega konflikta v tej regiji;
F. ker naj bi se 17. oktobra 2019 ZDA in Turčija dogovorile o petdnevnem premirju, med katerim se pričakuje, da se bodo kurdske sile umaknile s tega območja; ker stanje izvajanja premirja še vedno ni jasno; ker je 22. oktobra predvideno srečanje predsednikov Erdogana in Putina;
G. ker so turške oblasti od začetka vojaškega posredovanja silovito zatrle vse, ki so to vojaško operacijo kritizirali, in sicer z uporabo turških drakonskih protiterorističnih zakonov; ker so turške oblasti začele preiskovati več kot 500 profilov družbenih omrežij na podlagi obtožbe, da se tam širi „teroristična propaganda“; ker je bilo po navedbah turškega ministra za notranje zadeve zaradi objav v družbenih medijih pridržanih že 121 oseb, ki so izrazili svoje dvome v operacijo; ker je bilo od začetka operacije aretiranih 150 članov Ljudske demokratične stranke;
H. ker po podatkih OZN obstajajo verodostojna poročila o usmrtitvah po hitrem postopku, ki jih izvršuje s Turki povezana oborožena skupina Ahrar Al Šarkija, med usmrčenimi pa naj bi bila kurdska političarka Hevrin Khalaf; ker so usmrtitve po hitrem postopku hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in lahko pomenijo vojna hudodelstva, za katera je lahko odgovorna tudi Turčija;
I. ker poročajo o napadih turških sil in pridruženih oboroženih skupin na zdravstvene objekte in na civilno infrastrukturo, vključno z električnimi vodi in oskrbo z vodo; ker so morali kurdski organi v guvernatih Al Hasakeh in Al Raka premestiti bolnišnično opremo, ki je zaradi stalnega okrepljenega bombardiranja prenehala delovati;
J. ker je po podatkih sirskih demokratičnih sil 10. 000 borcev Daiša/Isisa trenutno pridržanih v taboriščih pod nadzorom Kurdov na severovzhodu Sirije; ker je po bilo podatkih urada visokega komisarja OZN za človekove pravice julija 2019 12. 300 z Daišem/Isisom povezanih tujih državljanov pridržanih v treh taboriščih na severovzhodu Sirije, vključno z več kot 8. 000 otroki iz več kot 40 držav; ker v sedanjih razmerah obstaja nevarnost ponovnega vzpona Daiša/Isisa na tem območju; ker je bila velika večina tisočev otrok iz EU ali tretjih držav z dejansko ali domnevno povezavo z Daišem/Isisom nameščenih v treh različnih taboriščih v severovzhodni Siriji, in sicer v taboriščih Hol, Al Roj in Ajn Isa; ker so taborišče Ajn Isa prevzele sile turške invazije in je usoda žensk in otrok, ki so bili nekdaj pridržani v tem taborišču, še vedno nejasna;
K. ker je od začetka konflikta v Siriji leta 2011 življenje izgubilo približno 500. 000 ljudi, med njimi največ civilistov; ker 13,1 milijona ljudi še vedno nujno potrebuje humanitarno pomoč, mednje pa spada tudi več kot 6 milijonov razseljenih oseb in več kot 2,9 milijona oseb na obleganih in nedostopnih območjih, vključno s palestinskimi begunci; ker je bilo več kot 5 milijonov Sircev prisiljeno zatočišče poiskati v tujini, zlasti v sosednjem Libanonu, Jordaniji in Turčiji;
L. ker je EU največja donatorica humanitarne pomoči v Siriji in sosednjih državah, pri čemer je od začetka krize namenila več kot 9 milijard EUR;
M. ker je Svet 3. aprila 2017 sprejel strategijo EU za Sirijo, ki vključuje šest ključnih ciljev: končanje vojne z dejansko politično tranzicijo, spodbujanje dejanske in vključujoče tranzicije, obravnavanje humanitarnih potreb najbolj ranljivih Sircev, spodbujanje demokracije, človekovih pravic in svobode govora s krepitvijo sirskih organizacij civilne družbe, spodbujanje prevzemanja odgovornosti za vojna hudodelstva, in podpiranje odpornosti prebivalcev Sirije in njene družbe;
1. odločno obsoja turško vojaško ofenzivo v severovzhodni Siriji in poziva k takojšnjemu premirju ter hitremu umiku turških čet;
2. poziva vse strani v konfliktu, zlasti Turčijo, naj dosledno spoštujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in zaščitijo civiliste, tudi tako, da spoštujejo prepoved neposrednih napadov na civiliste in civilne objekte, vključno s šolami, ter vsesplošnih in nesorazmernih napadov; poziva vse strani, naj civilistom omogočijo varen prehod in neoviran dostop do humanitarne pomoči; poziva vse strani, naj otroke vedno zaščitijo;
3. odločno zavrača načrte Turčije za vzpostavitev tako imenovanega varnega območja vzdolž meje v severovzhodni Siriji; poudarja, da bi vsakršna prisilna preselitev sirskih beguncev ali notranje razseljenih oseb na to območje in vsa dejanja, katerih cilj je etnično čiščenje, pomenila hudo kršitev člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodnega prava o beguncih in humanitarnega prava, kar bi lahko pomenilo hudodelstvo zoper človečnost ali genocid; opozarja, da mora biti vsaka vrnitev beguncev varna, prostovoljna in dostojanstvena ter da sedanje razmere absolutno preprečujejo takšno gibanje; vztraja, da se na ta območja ne dostavi nobena stabilizacijska ali razvojna pomoč EU;
4. izraža svojo polno solidarnost s kurdskim ljudstvom in želi pohvaliti ključni prispevek sirskih demokratičnih sil k odpravi Daiša/Isisa; poziva EU in države članice, naj uporabijo vse svoje diplomatske vzvode za zagotovitev, da bodo interesi in zgodovinske zahteve Kurdov po samoopredelitvi ter človekove pravice ljudi, ki živijo v tej regiji, priznani in zavarovani v vseh prihodnjih političnih ureditvah za prihodnost Sirije; poziva EU, naj poveča humanitarno pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadeli nedavni vojaški spopadi v severovzhodni Siriji;
5. obžaluje stalno nemoč EU pri soočanju z mednarodnimi krizami, tudi v njeni neposredni soseščini, kar ima neposredne posledice za notranjo varnost in stabilnost EU; pričakuje, da bo novi podpredsednik/visoki predstavnik izkoristil priložnost, ki jo ponuja nenaden umik ZDA, da bi EU prešla z vloge pasivnega opazovalca v sirskem konfliktu na vlogo proaktivnega diplomatskega akterja, ki sodeluje z vsemi regionalnimi in lokalnimi akterji; poziva države članice, naj pri prizadevanju za verodostojno, usklajeno in učinkovito posredovanje EU ravnajo v skladu s skupnim interesom; poziva EU, naj začne izvajati vrsto ukrepov za mediacijo in dialog, zlasti glede napetosti med skupnostmi;
6. poudarja, da je enostranski turški poseg resna kršitev mednarodnega prava, ki ne bi smel ostati nekaznovan; v pričakovanju turških korektivnih ukrepov poziva, naj se odnosi med EU in Turčijo temeljito ponovno premislijo; meni, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče izvesti pripravljalnega dela ali sprejeti nadaljnjih ukrepov za posodobitev carinske unije med EU in Turčijo; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost prekinitve sporazuma o carinski uniji med EU in Turčijo iz leta 1995; poziva tudi k ponovni preučitvi programov evropskih finančnih institucij (Evropske banke za obnovo in razvoj, Evropske investicijske banke) v tej državi in meni, da je treba razmisliti o ustreznosti nadaljnjega sodelovanja Turčije v nekaterih regionalnih organizacijah;
7. poziva EU, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov zoper turške uradnike, odgovorne za vojaško invazijo in posledične kršitve mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava; v zvezi s tem opozarja, da vztraja pri hitrem sprejetju ciljno usmerjenega režima sankcij na ravni EU za kršitve človekovih pravic;
8. pozdravlja namero številnih držav članic, da prenehajo izdajati dovoljenja za prenos orožja v Turčijo, vendar jih poziva, naj zagotovijo, da se začasna ukinitev uporablja tudi za prenose, ki so že bili dovoljeni, zlasti v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Finskem; meni, da so sklepi Sveta z dne 14. oktobra 2019 nezadostni glede politike EU o izvozu orožja v Turčijo, ter poziva EU in države članice, naj nemudoma sprejmejo popoln embargo in začasno ustavijo vse prenose orožja ter vse vrste varnostne in vojaške pomoči ter storitev za Turčijo in druge strani v konfliktu v Siriji;
9. je ogorčen zaradi slabega odziva generalnega sekretarja Nata v zvezi z enostranskim ukrepanjem Turčije; meni, da bi morale članice zveze Nato sprejeti odločno stališče in razmisliti o začasnem odvzemu glasovalne pravice v tej organizaciji Turčiji;
10. poudarja, da je treba zagotoviti odgovornost za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z nedavnimi vojnimi zločini, zagrešenimi med turško invazijo; poziva EU in njene države članice, naj podprejo proces dokumentiranja teh kršitev ter naj vztrajajo pri temeljitem in nepristranskem preiskovanju teh kršitev in pregonu storilcev; poziva članice varnostnega sveta OZN, naj to zadevo podrobneje preučijo in razmislijo o tem, da bi zadevo predale Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
11. poziva Turčijo, naj zagotovi odgovornost za kršitve, ki jih storijo njene posredniške milice; ponovno opozarja turške oblasti, da bodo odgovorne za vse kršitve, ki jih zagrešijo njene oborožene sile ali posredniške milice, vključno z umorom Hevrin Khalaf in drugimi zunajsodnimi uboji;
12. izraža globoko zaskrbljenost zaradi povečanega tveganja za širjenje borcev Daiša/Isisa in ponovnega izbruha džihadističnih groženj zaradi turškega vdora; poziva države članice, naj poskrbijo za vrnitev vseh svojih državljanov, ki so pridržani zaradi suma, da so borci Daiša/Isisa, pa tudi njihovih družinskih članov in otrok, in naj zagotovijo potrebno rehabilitacijo, reintegracijo in jih po potrebi preganjajo v skladu z mednarodnimi standardi;
13. poziva države članice, naj se povežejo z organi, pristojnimi za te tabore, in oblikujejo usklajene politike za dejavno odkrivanje otrok borcev Daiša/Isisa ali drugih domnevno terorističnih skupin, ki so evropskega porekla in se nahajajo v severovzhodni Siriji, ter jih zaradi stopnjevanja nasilja vrnejo v domovino; obžaluje pomanjkanje ukrepov v državah članicah EU in pomanjkanje usklajevanja na ravni EU; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno sodelujeta v tem procesu;
14. poziva vse udeležene akterje, naj zagotovijo, da imajo vsi otroci dostop do humanitarne pomoči, storitev in pomoči v taboriščih, vključno s taboriščem Al Hol; zato poziva vse strani in vlado Sirije, naj humanitarnim subjektom omogočijo takojšen dostop do taborišč, da bi zagotovili dostavo nujnih potrebščin, hrane, čiste vode in zdravil;
15. odločno obsoja dejstvo, da turški organi v državi neprestano zatirajo vsako kritiko ali dvom v vojaške operacije, vključno z aretacijo več kot 150 članov Ljudske demokratične stranke in preiskavami več kot 500 profilov v družbenih medijih, obtoženih širjenja „teroristične propagande“; obsoja tudi nasilno zatiranje svobode medijev in nadlegovanje novinarjev, ki poročajo o vojaški operaciji; poziva Turčijo, naj umakne vse obtožbe proti osebam, ki so pridržane zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; pričakuje, da bo EU spremljala in javno obsodila nenehno zatiranje svobode izražanja in kritik vojaške operacije v Turčiji;
16. poziva, naj diplomatske pobude pod vodstvom Rusije ne spodkopljejo prizadevanj OZN za politično rešitev; v tem okviru poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, in podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN Geira Pedersena za dejansko politično tranzicijo v skladu z resolucijami varnostnega sveta OZN; poziva EU in države članice, naj se zavzamejo za močnejšo vlogo OZN v procesu doseganja miru in stabilnosti v Siriji; ponovno poudarja pomen vključevanja žensk v proces reševanja konflikta v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1325; poudarja, da je treba v razprave o prihodnosti Sirije in njeni strukturi upravljanja vključiti sirsko civilno družbo ter vse etnične in verske manjšine;
17. pozdravlja nedavno ustanovitev ustavnega odbora na podlagi mediacije OZN in drugih subjektov; poziva vse strani, naj še naprej zavzeto sodelujejo pri iskanju politične rešitve sirskega konflikta; poudarja, da trajnostna vojaška rešitev konflikta ni mogoča, in poziva vse strani, naj popolnoma spoštujejo resolucije varnostnega svet OZN, v katerih se zahteva takojšnje prenehanje spopadov, končanje vseh obleganj, poln in neoviran humanitarni dostop po vsej državi ter zaščita humanitarnih delavcev, ki naj jo zagotovijo vse strani;
18. je še vedno pretresen zaradi izginotja zagovornice človekovih pravic in prejemnice nagrade Saharova, Razan Zajtuneh, ki jo je v Dumi decembra 2013 domnevno ugrabila oborožena skupina Džejš Al Islam in se o njej še vedno nič ne ve; poziva k ustanovitvi projektne skupine EU, ki bi uskladila in okrepila prizadevanja za njeno iskanje in zagotovila njeno izpustitev;
19. pozdravlja zavezanost EU stalni humanitarni pomoči državam v sosedstvu Sirije, zlasti Turčiji, ki gosti več milijonov beguncev; vendar poziva države članice, naj pokažejo bistveno močnejšo zavezanost delitvi odgovornosti, pri čemer bi bilo treba beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočiti, da poiščejo zaščito zunaj regij neposrednega sosedstva in sicer z okrepitvijo evropskega programa za preselitev, vzpostavitvijo programov humanitarnega sprejema ter poenostavitvijo postopkov za ponovno združitev družin in prožnejšimi ureditvami na področju vizumov; vztraja, da je treba sredstva, zagotovljena v okviru izjave EU in Turčije, omejiti na interese in potrebe beguncev;
20. poziva EU in njene države članice, naj dosledno spoštujejo načelo nevračanja, se izognejo vračanju sirskih beguncev v Turčijo, vse dokler jim grozi deportacija v severovzhodno Sirijo, in javno nasprotujejo sedanjim prisilnim vračanjem Sircev, ki se trenutno nahajajo v sosednjih državah Sirije;
21. močno obsoja nekaznovanje storilcev hudih kaznivih dejanj v sirskem konfliktu, zlasti Asadovega režima; meni, da prihaja do vedno novih grozodejstev, saj zanje nihče ne odgovarja, trpljenje žrtev pa se tako še stopnjuje; zato vztraja, da je treba storilce kaznovati, tudi za uporabo univerzalne pristojnosti, žrtvam pa zagotoviti odškodnino; poleg tega opozarja države članice, da morajo v skladu z mednarodnim pravom zagotoviti aretacijo in pridržanje osumljenih kaznivih dejanj, ki vključujejo grozodejstva, in se nahajajo na njihovem ozemlju;
22. opozarja, da je treba pri vseh ukrepih za boj proti Daišu in drugim skupinam, ki jih je Varnostni svet označil za teroristične, dosledno spoštovati mednarodno pravo; ponovno opozarja države članice in njihove zaveznike, naj – pri njihovem sodelovanju pri prizadevanjih v okviru mednarodne koalicije pa tudi njihovem vojaškem sodelovanju s stranmi v konfliktu – zagotovijo preglednost, odgovornost in popolno skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu odposlancu OZN in Arabske lige za Sirijo ter stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.
- [1] UL C 162, 10.5.2019, str. 119.