PREDLOG RESOLUCIJE o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
21.10.2019 - (2019/2886(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Malik Azmani, Hilde Vautmans, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Phil Bennion, Sylvie Brunet, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Anna Júlia Donáth, Laurence Farreng, Valter Flego, Luis Garicano, Barbara Ann Gibson, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Svenja Hahn, Martin Hojsík, Karin Karlsbro, Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Susana Solís Pérez, Marie-Pierre Vedrenne
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0123/2019
B9-0125/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji in svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic[1],
– ob upoštevanju ustreznih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave z dne 9. oktobra 2019 o najnovejšem dogajanju v severovzhodni Siriji ter njenih pripomb 14. oktobra 2019 ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve in na tiskovni konferenci po njej,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2019 o Turčiji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. oktobra 2019 o severovzhodni Siriji,
– ob upoštevanju govora visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Federice Mogherini na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 9. oktobra 2019 o razmerah v severni Siriji,
– ob upoštevanju izjav o Siriji, ki jih je 11. in 15. oktobra 2019 podal tiskovni predstavnik visokega komisarja OZN za človekove pravice Rupert Colville,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2017 o elementih strategije EU za Sirijo (JOIN(2017)0011) in sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o strategiji EU za Sirijo,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenici sta Turčija in Sirija,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015 in ženevskega sporočila iz leta 2012,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN 71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter precedensa z ustanovitvijo mednarodnih sodišč, kot so Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodno kazensko sodišče za Ruando in Posebno sodišče za Libanon,
– ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga 6. maja 2017 podpisali Iran, Rusija in Turčija,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, sprejetih 16. marca 2015,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je po odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da umakne ameriške čete iz severovzhodne Sirije, Turčija 9. oktobra 2019 začela vojaško operacijo na območjih pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil; ker je to povzročilo številne žrtve med civilisti in vojaki na obeh straneh meje, po podatkih virov Združenih narodov pa je razseljenih najmanj 300 000 ljudi, med njimi 70 000 otrok; ker je večina mednarodnih humanitarnih organizacij morala prekiniti delovanje in zaradi varnosti umakniti mednarodno osebje; ker so zaradi resnih varnostnih vprašanj regijo morali zapustiti novinarji, zaradi česar ni poštenega in natančnega poročanja o konfliktu;
B. ker so Združene države Amerike in Turčija 18. oktobra 2019 objavile takojšnjo petdnevno prekinitev ognja v obmejni regiji Sirije; ker je ta dogovor začasen, saj Turčija ni pristala na umik svojih sil iz severne Sirije;
C. ker se prekinitev ognja nanaša na ozemlje med mestoma Ras Al Ajn in Tal Abjad na meji s Turčijo, ki se razteza čez skoraj120 km, o usodi drugih regij pod kurdskim nadzorom pa se ne razpravlja;
D. ker je Evropski svet 17. oktobra 2019 podprl sklepe Sveta z dne 14. oktobra 2019 o severovzhodni Siriji, v katerih je obsodil enostransko vojaško akcijo Turčije v severovzhodni Siriji, ki povzroča nesprejemljivo trpljenje ljudi, spodkopava boj proti Daišu in močno ogroža evropsko varnost;
E. ker ta enostranska turška vojaška operacija nima pravne podlage, ampak le še zaostruje osemletni konflikt v Siriji, povzroča še večjo humanitarno stisko in škodljivo vpliva na prizadevanja za rešitev s pogajanji ter boj proti terorizmu; ker se sirski državljanski konflikt nadaljuje kljub številnim mednarodnim prizadevanjem za dosego premirja in rešitve s pogajanji;
F. ker obstajajo posebna poročila o pobojih, ustrahovanju, slabem ravnanju, ugrabitvah, plenjenju in zasedbi hiš civilistov, kar izvajajo oborožene skupine s turško podporo, ravno tako pa naj bi člani teh skupin civiliste, obtožene, da so se pridružili posebnim kurdskim skupinam, nasilno odpeljali z njihovih domov ali jih prijeli kontrolnih točkah; ker se v poročilih navaja uporaba nekonvencionalnega orožja proti civilistom, tudi otrokom; ker po navedbah Združenih narodov obstajajo poročila o usmrtitvah po hitrem postopku, ki jih izvajajo pripadniki oborožene skupine Ahrar Al Šarkija, ki je povezana s Turčijo; ker naj bi borci skupine Ahrar Al Šarkija mučili in ubili znano kurdsko političarko Hevrin Khalaf;
G. ker poročajo o letalskih in kopenskih napadih turške vojske in združenih oboroženih skupin na zdravstvene objekte, civilno infrastrukturo, kot so črpalne postaje, jezovi in elektrarne, ter na naftna polja; ker lahko na tisoče ljudi ostane brez ustreznega dostopa do čiste vode;
H. ker so po umiku ameriških vojaških sil 14. oktobra 2019 čete Bašarja Al Asada prvič po sedmih letih vstopile v precej mest v regiji Rojava, potem ko so kurdske sile pristale na dogovor, sklenjen z ruskim posredovanjem, da bi zaustavili turški napad; ker podrobnosti dogovora med Damaskom in Kurdi niso znane; ker po še nepreverjenih navedbah ruskega ministrstva za obrambo ruske sile nadzorujejo frontno črto med položaji turške in sirske vojske, da bi ti ostali ločeni;
I. ker so med kršitvami, ki so jih med konfliktom v Siriji zagrešili Asadov režim in njegovi zavezniki ter Isis/Daiš in druge teroristične skupine, tudi napadi s kemičnim orožjem, napadi na civiliste, zunajsodni poboji, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napadi na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ta dejanja vojni zločini, zločini zoper človečnost in genocid in še niso kaznovana;
J. ker ofenziva Turčije, ki je sicer zaveznica članic zveze NATO, in njene posledice izničujejo prizadevanja svetovne koalicije za boj proti Daišu, kjer imajo Sirske demokratične sile še vedno pomembno vlogo v boju proti še vedno dejavnim borcem Isisa; ker so borci Isisa, pridržani v kurdskih taboriščih, že pobegnili, da bi se ponovno začeli bojevati in širiti teror, kar pa je za varnost regije in Evropske unije nujno treba preprečiti;
K. ker je velika večina tisočev evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države, ta čas nastanjena v treh različnih taboriščih v severovzhodni Siriji, in sicer v taboriščih Al Hol, Roj in Ajn Isa, ki so bila pod velikim udarom turške ofenzive;
L. ker prisilno razseljevanje prebivalstva, tudi z namenom demografskih sprememb, pomeni očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in lahko povzroči demografske in etnične spremembe; ker tudi oviranje varnega, nemotenega in neprekinjenega zagotavljanja humanitarne pomoči, evakuacije in zdravstvene oskrbe predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava in več resolucij Varnostnega sveta; ker Varnostni svet kljub enotnosti EU še ni dosegel dogovora; ker je Rusija v zadnjih letih dala veto na 14 resolucij Varnostnega sveta in si dejavno prizadeva za omejitev vsebine teh resolucij;
M. ker ameriško-turški sporazum s 17. oktobra 2019 o začasni prekinitvi ognja ne upošteva dejanskih razmer na terenu; ker bi lahko pojav novih napetosti in groženj ogrozil varnost civilnega prebivalstva po 120-urni prekinitvi ognja;
N. ker je odgovornost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti pred obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi sodišči ali pred ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti;
O. ker se Unija še naprej zavzema za uspeh pogajanj, ki potekajo pod okriljem posebnega odposlanca OZN za Sirijo, imenovanih tudi ženevski proces; ker je generalni sekretar OZN 23. septembra 2019 ob robu generalne skupščine napovedal dogovor o ustanovitvi ustavnega odbora, do čigar srečanj sedaj morda ne bo prišlo zaradi enostranske vojaške operacije Turčije;
P. ker razmere v Siriji in odsotnost celovite, resnične in vključujoče politične tranzicije še naprej onemogočajo polno izvajanje strategije EU za Sirijo, kar velja zlasti za precejšnjo pomoč, ki jo lahko Unija nudi pri obnovi države; ker bi morala obnova Sirije temeljiti na pristopu od spodaj navzgor in uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi izključili znane teroristične skupine; ker je Unija 18. februarja 2019 v Bruslju gostila tretjo konferenco o podpiranju prihodnosti Sirije in regije; ker bi morali vsi donatorji izpolniti svoje obljube;
Q. ker so prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije vredna pohvale; ker EU nikoli ne bi smela nikoli zagotavljati brezpogojne pomoči za obnovo Sirije, ki bi jo vodili in nadzirali Asad ter njegova zaveznika Rusija in Iran; ker se Asadu, Turčiji, Rusiji in Iranu ne bi smelo dovoliti, da se izognejo gospodarskim posledicam svojega vojaškega posredovanja; ker je treba vse zaveze glede obnove pogojevati z mirom in odgovornostjo;
R. ker je Svet glede na razmere v Siriji uvedel vrsto omejevalnih ukrepov, ki so usmerjeni na posameznike, odgovorne za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter z njimi povezane posameznike in subjekte; ker so Združene države Amerike kot odgovor na vojaško ofenzivo Turčije v severni Siriji uvedle sankcije zoper turška ministrstva in visoke vladne uradnike; ker so nekatere države članice uvedle embargo na izvoz orožja v Turčijo;
1. odločno obsoja enostransko turško vojaško posredovanje v severovzhodni Siriji ter poziva Turčijo, naj to posredovanje nemudoma in dokončno prekine; poudarja, da odpiranje novih front v Siriji ni v interesu turške varnosti, in svari pred nadaljnjim zaostrovanjem humanitarne krize v Siriji; zahteva polno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov;
2. najostreje obsoja vse prijavljene kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v tem konfliktu, ki naj bi jih zagrešile ne le sile s podporo Turčije, ampak tudi sile Asadovega režima s podporo njegovih zaveznikov Rusije in Irana, ter teroristične organizacije s seznama OZN;
3. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj stališče EU predstavi turškim oblastem ter oblikuje podlago za trden in celovit odziv EU na to krizo; poziva jo, naj začne dialog s turškimi oblastmi, da bi zagotovili hitro umiritev razmer in našli trajnostno rešitev krize; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju z mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka, koridorji humanitarne pomoči in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja na podlagi resolucije Varnostnega sveta;
4. ponovno opozarja na resnost posledic, ki bi jih za regijo in Evropsko unijo imelo nadaljnje zaostrovanje in destabilizacija, skupaj z večjim varnostnim tveganjem, humanitarno krizo in migracijskimi tokovi; poziva Komisijo, naj Unijo v vseh pogledih pripravi, da se bo čim bolje odzvala na morebitne nove razmere ter naj Evropski parlament obvešča o posledicah nadaljnjega zaostrovanja in destabilizacije v regiji;
5. pozdravlja odločitev več držav članic, da zaustavijo izdajanje dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo; poudarja zlasti, da morajo vse države članice natančno izvajati pravila iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP[2] o izvozu orožja, vključno z doslednim izvajanjem četrtega merila o regionalni stabilnosti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj glede na resne obtožbe o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava sproži pobudo, da bi na ravni EU uvedli celovit embargo za izvoz orožja v Turčijo;
6. obžaluje, da se Svet za zunanje zadeve 14. oktobra 2019 ni mogel dogovoriti o embargu za izvoz orožja v Turčijo na ravni EU, za kar sta se zavzemali Nemčija in Francija;
7. odgovorne za sedanjo vojaško operacijo opozarja, da po mednarodnem pravu odgovarjajo za kazniva dejanja, ki jih zagrešijo v Siriji, ter da bodo vsi storilci takih kaznivih dejanj, bodisi države bodisi posamezniki, zanje odgovarjali; opozarja, da je treba dosledno spoštovati mednarodno pravo; poziva k sprejetju strategije EU glede odgovornosti za kazniva dejanja, storjena v Siriji;
8. poziva Svet, naj uvede vrsto usmerjenih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov za turške uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic med sedanjim vojaškim posredovanjem, skupaj s podobnim predlogom za turške uradnike, odgovorne za notranje zatiranje temeljnih pravic; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP[3] o omejevalnih ukrepih proti Siriji, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo;
9. poudarja, da je Parlament v zadnjih letih proaktiven pri zmanjševanju sredstev za instrument za predpristopno pomoč II zaradi pomislekov o pomanjkljivem spoštovanju človekovih pravic; ugotavlja, da najnovejša dejanja turških oblasti niso v skladu z evropskimi vrednotami; poziva Komisijo, naj zamrzne vsa sredstva Turčiji iz instrumenta za predpristopno pomoč, sredstva pa naj bodo odvisna od ravnanja Turčije v prihodnje, poleg tega pa naj zagotovi, da se (prihodnja) sredstva EU ne bodo uporabljala za financiranje tekoče vojaške operacije ali za pomoč pri prisilnem vračanju sirskih beguncev na tako imenovano „varno območje“;
10. je močno zaskrbljen zaradi poročil, da med turško ofenzivo na stotine ujetnikov Isisa, med njimi mnogo tujih borcev, beži iz taborišč v severni Siriji, s čimer se povečuje tveganje za ponoven vzpon Isisa; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj turške oblasti zaprosi za pojasnilo in potrditev zagotovila, ki ga je dal turški predsednik v pismu časopisu Wall Street Journal dne 14. oktobra 2019, da noben borec Isisa ne bo zapustil severovzhodne Sirije, ter naj zaprosi za informacije o politiki Turčije glede tega vprašanja; poziva nacionalne obveščevalne agencije in varnostne službe, naj bodo bolj pozorne na morebitno vračanje tujih borcev in njihovih družin;
11. je zaskrbljen zaradi dramatičnega položaja in usode evropskih otrok, rojenih borcem Islamske države v severni Siriji; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju in potrebam teh otrok ter zagotovijo spoštovanje njihovih osnovnih pravic; poziva države članice, naj bo interes otroka njihovo glavno vodilo pri vseh odločitvah o otrocih;
12. globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 2254 in ženevskim sporočilom iz leta 2012;
13. poziva države članice, naj Varnostni svet ZN ponovno pozovejo k sprejetju resolucije, ki bo Svetu omogočila usmerjeno ukrepanje s končnim ciljem, da se v severni Siriji vzpostavi varno območje pod okriljem ZN v korist tamkajšnjih prebivalcev;
14. ponovno izraža svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu, katere članica je Turčija; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile dosegle precejšen napredek v kampanji za zmago nad Daišem v Siriji, vendar izraža zaskrbljenost, da je ta napredek ogrožen zaradi enostranske vojaške akcije Turčije; poziva ZDA, naj izpolnijo svoje obveznosti v koaliciji ter pri tem upoštevajo pomen boja proti Daišu;
15. zahteva, da se spoštuje pravica etničnih in verskih skupin in manjšin v Siriji ter vseh razseljenih oseb, da še naprej dostojno, enakopravno in varno živijo v svoji zgodovinski in tradicionalni domovini ali se tja vrnejo;
16. priznava izjemno solidarnost Jordanije, Libanona in Turčije do beguncev ter poziva EU in države članice, naj ohranijo finančno podporo, ki jo namenjajo za odzivanje na nujne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti; poudarja, da se sredstva EU ne smejo uporabljati za financiranje tekoče vojaške operacije ali za pomoč pri prisilnem vračanju sirskih beguncev na tako imenovano „varno območje“; poudarja, da je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; zavrača izjave predsednika Erdogana, ki Uniji grozi s poplavo beguncev;
17. ponavlja svoje priporočilo iz resolucije z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018[4], naj Komisija in Svet Evropske unije v skladu s pogajalskim okvirom formalno prekineta pristopna pogajanja s Turčijo ter da bi morale vse oblike političnega sodelovanja med EU in Turčijo temeljiti na določbah o pogojevanju s spoštovanjem demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, Turčiji, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino in turščino.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.
- [2] Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
- [3] Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.