PREDLOG RESOLUCIJE o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
21.10.2019 - (2019/2886(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Kati Piri, Nacho Sánchez Amor
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0123/2019
B9-0129/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2016 o Turčiji, nezakonitih dejavnostih vrtanja in letu MH17,
– ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 14. oktobra 2019,
– ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 9. oktobra 2019 o nedavnem razvoju dogodkov na severovzhodu Sirije,
– ob upoštevanju dogovora med ZDA in Turčijo z dne 17. oktobra 2019,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic, vključno z njeno Konvencijo OZN o otrokovih pravicah,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967,
– ob upoštevanju pogodbe zveze NATO iz leta 1949,
– ob upoštevanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja iz leta 1993,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice z dne 14. marca 2017 z naslovom Elementi strategije EU za Sirijo (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN (VSZN) o Siriji, zlasti resolucije št. 2254(2015) z dne 18. decembra 2015, resolucije št. 2393(2017) z dne 19. decembra 2017 o odobritvi čezmejne dostave pomoči in dostave pomoči prek fronte ter resolucije št. 2401(2018) z dne 24. februarja 2018 o 30-dnevnem prenehanju sovražnosti v Siriji, da se omogoči dostava humanitarne pomoči,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št.71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in posebnim sodiščem za Libanon,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je predsednik ZDA Donald Trump 6. oktobra med telefonskim pogovorom s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom izjavil, da ZDA ne bodo ovirale turške ofenzive na severovzhodu Sirije, ki jo je predsednik Erdogan napovedal nekaj dni prej; ker so ZDA v naknadni izjavi napovedale umik svojih enot s tega območja in tako dejansko odprle pot za turško ofenzivo; ker je po tej napovedi turška vojska 9. oktobra ob podpori sirskih arabskih milic začela z artilerijo in iz zraka obstreljevati položaje vzdolž turško-sirske meje in začela prodirati na severovzhod Sirije; ker varnostni svet OZN še ni sprejel ukrepov v zvezi s krizo;
B. ker je turška vlada sirske demokratične sile opredelila kot glavni cilj svoje vojaške operacije na severovzhodu Sirije; ker so sirske demokratične sile imele ključno vlogo v svetovni koaliciji proti teroristični organizaciji Daiš; ker so sirske demokratične sile v vojni proti Daišu izgubile približno 11.000 borcev; ker sirske demokratične sile vodijo enote za ljudsko obrambo , ki jih Turčija šteje za podaljšek Kurdske delavske stranke, ki je v Turčiji in EU na seznamu terorističnih organizacij;
C. ker je 17. oktobra zdravstveni organ kurdske uprave na severovzhodu Sirije poročal, da je bilo od začetka turške ofenzive v Siriji ubitih vsaj 218 civilistov, med njimi 18 otrok; ker je bilo po navedbah turških oblasti od 15. oktobra v Turčiji ubitih 18 civilistov, 150 pa jih je bilo ranjenih zaradi minometnih napadov, ki jih pripisujejo kurdskim silam v Siriji;
D. ker je bilo po podatkih Združenih narodov od začetka turške ofenzive razseljenih več kot 130.000 ljudi; ker Turčija navaja, da je ubila skoraj 600 „teroristov“, po poročilih Sirskega observatorija za človekove pravice pa je bilo ubitih več deset civilistov; ker so turška vojska in njeni zavezniki iz vrst sirskih arabskih milic zagrešili grozodejstva nad borci sirskih demokratičnih sil, lokalnimi politiki in aktivisti ter civilnim prebivalstvom;
E. ker vojaške sile, ki jih podpira Turčija, domnevno uporabljajo naboje, polnjene z belim fosforjem; ker fotografije in videoposnetki iz bolnišnic v krajih Tal Tamr in Al Hasakah kažejo otroke s hudimi kemičnimi opeklinami; ker je Turčija te obtožbe zanikala; ker so sirske demokratične sile pozvale mednarodne organizacije, naj pošljejo strokovnjake in zadevo raziščejo; ker so inšpektorji OZN za kemično orožje sporočili, da so začeli zbirati informacije na podlagi teh obtožb;
F. ker naj bi na stotine pripadnikov Daiša, med njimi nekaj državljanov EU, zaradi turške ofenzive pobegnilo iz zapora sirskih demokratičnih sil; ker še ni znano, kje se nahajajo; ker sirske demokratične sile trdijo, da imajo priprtih približno 10.000 borcev Islamske države;
G. ker zanesljiva poročila v različnih pokrajinah navajajo, da turške oblasti od julija 2019 samovoljno pridržujejo in prisilno vračajo Sirce v severno Sirijo, s čimer kršijo mednarodno obveznost Turčije, da nikogar ne vrne v kraj, kjer bi dejansko tvegal preganjanje, mučenje ali drugo grdo ravnanje, ali kjer bi bilo ogroženo njegovo življenje;
H. ker vzpostavitev varnih območij v Siriji vzbuja resne pomisleke glede varnosti ljudi, razseljenih zaradi konflikta, in tistih, ki bi jih lahko premestili iz Turčije; ker bi vzpostavitev takšnih območij kršila pravice lokalnega prebivalstva, povzročila globoke demografske spremembe na tem območju in naletela na zavračanje in odpor na lokalni ravni; ker varna območja v okviru vojaških spopadov za civiliste pogosto postanejo „vojna območja“ ;
I. ker je Svet obsodil turško operacijo in se zavezal, da bo sprejel prve ukrepe v zvezi s prodajo orožja Turčiji; ker so številne države članice EU že formalno začasno ustavile prodajo orožja Turčiji v skladu z določbami skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 o opredelitvi skupnih predpisov o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme;
J. ker je carinska unija med Turčijo in EU začela veljati leta 1995 in je od takrat ostala nespremenjena; ker se je zato vrednost dvostranske trgovine povečala za več kot štirikrat; ker je bila Turčija v letu 2018 še vedno peta največja trgovinska partnerica EU, Evropska unija pa je daleč najpomembnejša trgovinska partnerica Turčije in njen glavni vir tujih neposrednih naložb; ker je EU leta 2018 zaradi zaskrbljujočega političnega dogajanja v Turčiji prekinila pobudo za posodobitev carinske unije;
K. ker instrument EU za begunce v Turčiji zagotavlja znatna dodatna sredstva za podporo beguncem v Turčiji in skupaj upravlja 6 milijard EUR; ker je v Turčijo prišlo več ljudi kot kdaj koli prej, ki so se tja zatekli pred vojno v Siriji, in Turčija zato trenutno gosti več kot 3,6 milijona sirskih beguncev; ker si Turčija hvalevredno prizadeva, da bi tem beguncem zagotovila humanitarno pomoč in razvojno podporo;
L. ker je Turčija še vedno ključna partnerica EU, članica zveze NATO in pomemben akter v sirski krizi in regiji; ker člen 1 Pogodbe o Natu določa, da se pogodbenice zavežejo, da bodo vse mednarodne spore, v katerih bodo vpleteni, reševale mirno in na način, da ne bodo ogroženi mednarodni mir in varnost ter pravičnost, ter da v svojih mednarodnih odnosih ne bodo uporabljale groženj ali sile na način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov;
M. ker je uradno stališče EU, da ostaja zavezana enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti sirske države; ker je mogoče te cilje zagotavljati le z resnično politično tranzicijo v skladu z RVSZN št. 2254 in ženevskim sporočilom iz leta 2012, o katerih so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN.
N. ker sta vlada Sirske arabske republike in sirska pogajalska komisija pod okriljem Združenih narodov dosegli dogovor o vzpostavitvi verodostojnega, uravnoteženega in vključujočega ustavnega odbora, ki bi moral olajšati politično rešitev sirske vojne;
O. ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti bodisi na podlagi veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, kot so nacionalna in mednarodna sodišča, bodisi z ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;
1. odločno obsoja turško invazijo na severovzhodu Sirije, saj gre za kršitev mednarodnega prava, ki resno ogroža relativno stabilnost in varnost v regiji, povzroča množično razseljevanje civilistov in bi lahko prispevala k ponovnemu pojavu Daiša, ki ostaja varnostna grožnja za državljane Sirije, Turčije, širše regije in EU, pa tudi na svetovni ravni; obžaluje nezanesljivost Združenih držav Amerike kot zaveznice zaradi načina, s katerim so napovedale in izvedle umik iz severovzhodne Sirije;
2. poziva Turčijo, naj nemudoma in dokončno konča vojaško operacijo v severovzhodni Siriji, razglasi trajno premirje in umakne vse svoje sile s sirskega ozemlja;
3. priznava pomemben prispevek sirskih demokratičnih sil, zlasti žensk, kot zaveznika v boju proti Daišu in za ponovno potrditev pomena svobode in državljanskih pravic pri razvoju družbenega, političnega in kulturnega življenja regije z večinskim kurdskim prebivalstvom v Siriji;
4. je seznanjen z dogovorom med ZDA in Turčijo s 17. oktobra o začasni prekinitvi ognja; vendar zavrača določbe, ki upravičujejo turško zasedbo „varnega območja“ v severovzhodni Siriji; poleg tega izraža globoko zaskrbljenost, da sporazum ne zahteva le izselitev lokalnega prebivalstva Kurdov, Jazidov in Asircev ter turkmenskih, armenskih, arabskih in drugih manjšin, temveč tudi njihovo preselitev na območja z arabsko večino, kar bi ustvarilo nove napetosti in grožnje za varnost civilnega prebivalstva; vztraja, da bi morali doseči globalno politično rešitev za sirski konflikt, ki bo temeljila na priznanju enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti sirske države, ob polnem spoštovanju pravic vseh etničnih in verskih skupnosti sirske družbe in v okviru RVSZN št. 2254 in ženevskega sporočila iz leta 2012, o katerem so se sirske strani pogajale v okviru ženevskega procesa pod vodstvom OZN in so podlaga za resnično politično tranzicijo;
5. v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev ustavnega odbora in prizadevanja posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Sirijo Geirja O. Pedersena, s čimer naj bi zagotovili verodostojno, uravnoteženo in vključujočo podlago za politični proces med Sirci brez zunanjega vmešavanja; poziva, naj se v ta proces vključi sirske demokratične sile; poudarja, da vzdržna vojaška rešitev konflikta ni mogoča, in poziva vse strani, naj popolnoma spoštujejo resolucije varnostnega sveta OZN, v katerih se zahteva takojšnje prenehanje spopadov, končanje vseh obleganj, poln in neoviran humanitarni dostop po vsej državi ter zaščita humanitarnih delavcev, ki naj jo zagotovijo vse strani;
6. odločno zavrača načrte Turčije za vzpostavitev tako imenovanega varnega območja vzdolž meje v severovzhodni Siriji; poudarja, da bi vsakršna prisilna preselitev sirskih beguncev ali notranje razseljenih oseb na to območje pomenila hudo kršitev običajnega mednarodnega begunskega prava, mednarodnega humanitarnega prava in načela nevračanja; opozarja, da mora biti vsaka vrnitev beguncev varna, prostovoljna in dostojanstvena ter da sedanje razmere absolutno preprečujejo takšne premike; vztraja, da se na ta območja ne dostavistabilizacijska ali razvojna pomoč EU;
7. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj – dokler se bo nadaljevala turška vojaška operacija v Siriji – v Svetu sproži pobudo, da vse države članice EU popolnoma ustavijo izdajo dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo in drugim stranem v konfliktu v Siriji, proti katerim obstaja utemeljen sum hudih kršitev mednarodnega prava, vključno s tehnologijo z dvojno rabo, v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/CFSP; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice že izvedle ta ukrep;
8. poziva Svet, naj uvede posamezne in ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, zlasti zamrznitev sredstev in prepoved vstopa v EU, zoper posameznike ali subjekte, ki so odgovorni ali vpleteni v hude kršitev človekovih pravic v okviru vojaške operacije v severovzhodni Siriji ali ki so pomagali, financirali ali prispevali k načrtovanju, vodenju ali izvedbi teh kršitev;
9. poziva Svet, naj razmisli o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov v okviru sporazuma o kmetijskih proizvodih in, v skrajnem primeru, začasni prekinitvi carinske unije med EU in Turčijo, da bi preprečili stopnjevanje v severovzhodni Siriji;
10. poziva varnostni svet OZN, naj čim prej vzpostavi vse razpoložljive instrumente, da bi zaščitil prizadete civiliste;
11. poziva turške oblasti in druge vpletene v konflikt, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, ki od ustreznih akterjev zahteva, da sprejmejo vse previdnostne ukrepe za preprečitev civilnih žrtev, preiščejo domnevne nezakonite stavke, zagotovijo zadostno podporo razseljenim osebam in zagotovijo, da kopenske sile ne bodo nadlegovale, samovoljno aretirale ali napadale prebivalcev, ki se odločijo ostati, ter zagotovijo varnost in zaščito osebja za humanitarno pomoč;
12. odločno obsoja, da je bila po hitrem postopku usmrčena znana kurdska političarka Hevrin Khalaf, kar so domnevno storili borci s Turčijo povezane skupine Ahrar Al Šarkija; poziva k preiskavi njenega umora in drugih usmrtitev po hitrem postopku, ter da krivci za ta kazniva dejanja odgovarjajo;
13. je zelo zaskrbljen zaradi obtožb, da turške sile in/ali njihove nadomestne sile uporabljajo beli fosfor proti civilnemu prebivalstvu, kar je prepovedano v skladu z mednarodnim pravom; v celoti podpira delo Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki je začela preiskavo o morebitni uporabi belega fosforja; zahteva, da se odgovorni za te kršitve kaznujejo;
14. poziva turške oblasti, naj se ne spravljajo nad novinarje in zagovornike človekovih pravic, ker kritično poročajo o vodenju vojaške operacije, in naj ne izvajajo povračilnih ukrepov proti stranem v Turčiji, kot so demokratično izvoljeni kurdski župani, politiki in miroljubni aktivisti;
15. poziva vse strani v konfliktu, vključno s Turčijo, naj skupaj s sirsko vlado in kurdskimi silami zagotovijo neoviran dostop lokalnim in mednarodnim humanitarnim organizacijam;
16. poziva države članice EU, naj pripravijo krizne načrte v zvezi z varnostnimi grožnjami, ki jih predstavlja morebitna vrnitev tujih borcev Daiša, in nadaljujejo pregon teh oseb v skladu z mednarodnimi standardi za grozodejstva, ki so jih zagrešile; poleg tega poudarja, da je varna vrnitev otrok državljanov EU humanitarna dolžnost;
17. pozdravlja zavezanost EU stalni humanitarni pomoči državam v sosedstvu Sirije, zlasti Turčiji, ki gosti več milijonov beguncev; meni, da je nesprejemljivo, da predsednik Erdogan begunce uporablja kot sredstvo za izsiljevanje EU; poziva države članice, naj pokažejo bistveno močnejšo zavezanost delitvi odgovornosti, pri čemer bi bilo treba beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočiti, da poiščejo zaščito zunaj neposrednega sosedstva in sicer s preselitvijo, vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in programi humanitarnega sprejema ter poenostavitvijo postopkov za ponovno združitev družin in prožnejšimi ureditvami na področju vizumov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo dodatna sredstva za regionalno vlado Kurdistana v Iraku, da se ji omogoči obvladovanje pritoka beguncev iz Sirije;
18. priznava, da ima Turčija legitimne varnostne pomisleke, vendar vztraja, da jih je treba obravnavati s političnimi in diplomatskimi sredstvi, ne pa z vojaškimi ukrepi, v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu odposlancu OZN in Arabske lige za Sirijo ter stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.