PREDLOG RESOLUCIJE o iskanju in reševanju v Sredozemlju
21.10.2019 - (2019/2755(RSP))
v skladu s členom 136(5) Poslovnika
Nicola Procaccini
v imenu skupine ECR
B9-0130/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o iskanju in reševanju v Sredozemlju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,– ob upoštevanju Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju (v nadaljevanju: konvencija SAR),
– ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/946/PNZ o krepitvi kazenskega okvira na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju[1],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju[2] (direktiva o pomoči),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o migracijah z dne 28. junija 2018,
– ob upoštevanju vprašanj za Svet o iskanju in reševanju v Sredozemlju (O-000024/2019 – B9-0052/2019 in O-000025 – B9-0053/2019),
– ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije število smrtnih žrtev v Sredozemlju v zadnjem letu zmanjšalo (1041 smrtnih žrtev v obdobju od 1. januarja do 2. oktobra 2019 v primerjavi s 1890 smrtnimi žrtvami v enakem obdobju v letu 2018);
B. ker v skladu s členom 19(2)(g) Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu prehod tuje ladje posega v mir, red ali varnost obalne države, če ladja v teritorialnem morju opravlja nakladanje ali razkladanje kakršnega koli blaga, denarja ali vkrcevanje ali izkrcevanje osebe v nasprotju s carinskimi, fiskalnimi, imigracijskimi ali zdravstvenimi zakoni in predpisi obalne države;
C. ker 1. poglavje (3)(13) Priloge h konvenciji SAR določa, da je „faza resne in neposredne nevarnosti“ stanje, ko obstaja utemeljena gotovost, da osebi, ladji ali drugemu plovilu grozi težka in neizbežna nevarnost in potrebuje takojšnjo pomoč;
D. ker 2. poglavje (3)(2) Priloge h Konvenciji SAR opominja, da so centri za usklajevanje reševanja in reševalni podcentri edini subjekti, pooblaščeni za sprejem klicev v sili, ki izvirajo z njihovega območja iskanja in reševanja;
E. ker morajo vsa plovila, ki pljujejo v Sredozemskem morju, spoštovati ustrezne mednarodne konvencije in nacionalne zakone;
F. ker je po podatkih Urada visokega komisarja ZN za begunce do 27. septembra 2019 libijska obalna straža rešila ali prestregla 6 889 ljudi na morju in jih vrnila v Libijo; ker je Urad visokega komisarja ZN za begunce zagotovil podporo in osnovno pomoč izkrcanim osebam;
G. ker je v obdobju do 30. septembra 2019 7759 migrantov prejelo prostovoljno humanitarno pomoč od Mednarodne organizacije za migracije, da bi se iz Libije vrnili v 33 držav izvora, 7077 od njih pa je tudi prejelo podporo nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko;
H. ker je 26. septembra 2019 Urad visokega komisarja ZN za begunce evakuiral 66 ranljivih beguncev in prosilcev za azil iz Libije v novo vzpostavljen mehanizem za nujen tranzit v Kigaliju (Ruanda);
I. ker je po podatkih italijanskega notranjega ministrstva z dne 29. septembra 2019 Tunizija glavna država odhoda proti Italiji;
J. ker je skupna izjava o nameri glede nadzorovanega nujnega postopka, podpisana 23. septembra 2019 na Malti, nejasna zavezanost predvidljivejšemu in učinkovitejšemu začasnemu solidarnostnemu mehanizmu, s katerim naj bi zagotovili izkrcanje migrantov, ki jih na odprtem morju sprejmejo ladje; ker ta mehanizem trenutno podpira zgolj zelo omejeno število držav članic;
K. ker Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ o krepitvi kazenskega okvira na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju določa minimalna pravila glede kazenskih sankcij za pomoč pri nezakonitem vstopu, kot je opredeljen v Direktivi Sveta 2002/90/ES, tudi če ni namenjena pridobivanju finančnih koristi, ter razširja pravila na nezakonit tranzit, pobudnike in sostorilce;
L. ker je v skladu z Direktivo Sveta 2002/90/ES pomagač vsaka oseba, ki namenoma pomaga drugi osebi, ki ni državljan države članice, da vstopi ali v tranzitu prečka ozemlje države članice, pri čemer krši zakone te države o vstopu oziroma tranzitu tujcev; ker v skladu s pravom EU pomoč pri nezakonitih migracijah ni nujno povezana s finančno koristjo;
M. ker poslovni modeli tihotapcev zlorabljajo pravila o varovanju in reševanju, določena z mednarodnim pravom, ter izkoriščajo prisotnost zasebnih plovil v lasti nevladnih organizacij v Sredozemskem morju, da bi izvajali svoje kriminalne dejavnosti; ker se tihotapci zelo hitro odzovejo na vsak politični dogodek na evropski in nacionalni ravni;
N. ker bi morala Svet in Komisija, da bi dokončno onemogočila poslovni model tihotapcev, s čimer bi preprečili tragično izgubo življenj, ter odpravila spodbudo za odhod na nevarno pot, hitro preučiti koncept regionalnih platform za izkrcavanje v tesnem sodelovanju z ustreznimi tretjimi državami, Uradom visokega komisarja ZN za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije, v skladu s sklepi Sveta z dne 28. junija 2018;
O. ker sta razvoj stalnega pristopa h konvenciji SAR in vzpostavitev stalnega mehanizma za prerazporeditve tistih, ki so bili rešeni na morju, pomembna nenamerna dejavnika privlačevanja, ki spodbujata več migrantov k poskusu nevarnega prečkanja morja ter tako povzročata več tragičnih in nepotrebnih smrti;
P. ker so nacionalni in prostovoljni programi za preselitev dejanska alternativa nevarnim migracijskim potem za tiste, ki potrebujejo mednarodno pomoč;
Q. ker bi dolgoročni pristop k razvoju Afrike, ki bi obravnaval temeljne vzroke nezakonitih migracij, zmanjšal število odhodov ekonomskih in podnebnih migrantov;
1. želi spomniti, da je v skladu z mednarodnim pomorskim pravom treba pomagati osebam v nevarnosti na morju; poziva vsa javna in zasebna plovila, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja, naj upoštevajo navodila pristojnega centra za usklajevanje reševanja ter sodelujejo z organi držav članic in agencijo Frontex, da bi zagotovili ustrezno zaščito življenja migrantov in varnost držav članic;
2. poziva vse akterje v Sredozemlju, ki sodelujejo v operacijah iskanja in reševanja, naj organom, pristojnim za iskanje in reševanje, posredujejo informacije v zvezi z osebami, ki so v nevarnosti na morju;
3. znova poudarja, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bodo kazniva dejanja iz členov 1 in 2 Direktive 2002/90/ES kaznovala z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, kamor bi lahko sodila tudi izročitev;
4. želi spomniti, da lahko države članice v skladu z zakonodajo EU o pomoči pri nezakonitih migracijah za vsak primer posebej ocenijo, ali je operacija iskanja in reševanja, ki jo izvajajo zasebna plovila, izključno humanitarna pomoč;
5. poziva države članice, naj naredijo registracijo plovil nevladnih organizacij karseda pregledno, da bi zagotovile jasne informacije o izvoru njihovega financiranja;
6. želi spomniti, da so države članice pri oceni, ali bodo dovolile vstop plovil nevladnih organizacij v svoja pristanišča, v celoti upravičene do izvajanja svojih nacionalnih zakonov;
7. želi spomniti, da si mednarodne organizacije, ki delujejo na terenu, dejavno prizadevajo hitro evakuirati ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz centrov za pridržanje v Libiji, ter da te organizacije trenutno izvajajo pilotne projekte, da bi tiste, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, vrnile nazaj v njihovo državo izvora;
8. poudarja, da lahko migranti, evakuirani iz centrov za pridržanje v Libiji, pridobijo zaščito ali se jih varno vrne v tretje države, ki niso države članice;
9. poudarja, da je edini način za zmanjšanje števila smrti na morju preprečevanje novih odhodov;
10. poziva Svet in Komisijo, naj hitro preučita koncept regionalnih platform za izkrcavanje v tesnem sodelovanju z ustreznimi tretjimi državami, Uradom visokega komisarja ZN za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije, da bi dokončno onemogočili poslovni model tihotapcev;
11. poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za vzpostavitev prostovoljnih programov za preselitev kot alternativo nevarnim migracijskim potem, da bi lahko tisti migranti, ki resnično potrebujejo mednarodno zaščito, prišli v Evropsko unijo;
12. poziva Komisijo, naj predlaga razumne in izvedljive politike, s katerimi bo zagotovila, da bodo v Evropsko unijo prišli samo tisti migranti, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito, in sicer prek varnih poti;
13. poziva Komisijo, naj tvorno sodeluje pri krepitvi sodelovanja z glavnimi tretjimi državami izvora in tranzitnimi državami, da bi izvajala dolgoročne rešitve, ki obravnavajo temeljne vzroke za ekonomske in podnebne migracije;
14. poziva države članice, naj razmislijo o vzpostavitvi bolj strukturnega sistema nadzora za odhode iz Libije ter ocenijo možnost pomorske blokade pred obalo Livije, da bi ustavile kriminalne dejavnosti tihotapcev;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, agenciji Frontex, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, Europolu in Mednarodni organizaciji za migracije.