PREDLOG RESOLUCIJE o potekajočih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav
18.11.2019 - (2019/2832(RSP))
v skladu s členom 136(5) Poslovnika
Tomas Tobé
v imenu Odbora za razvoj
B9-0175/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o potekajočih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (Sporazum iz Cotonouja)[1], in njegovih revizij iz let 2005 in 2010[2],
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. decembra 2017 za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj o Sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020[4] in resolucije z dne 14. junija 2018 o prihodnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav[5],
– ob upoštevanju vprašanja za Svet in Komisijo o potekajočih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (O-000000/2019 – B9-0000/2019),
– ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,
A. ker pogajanja o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav še potekajo in bodo verjetno trajala dlje, kot se je sprva pričakovalo;
B. ker moč Sporazuma iz Cotonouja in njegov pravni red temeljita na številnih edinstvenih značilnostih, ki jih je treba ohraniti in okrepiti;
C. ker so odnosi med AKP in EU zelo pomembni, zlasti v tem trenutku, ko je večstranski sistem pod pritiskom in se o njem pojavljajo pomisleki; ker je Sporazum iz Cotonouja ključni element našega večstranskega sistema zaradi števila držav, ki jih združuje, zaradi vsebine in strukture partnerstva, in ker bi bilo treba dati/pripisati/nameniti partnerstvu večji pomen in prepoznavnost v Združenih narodih in drugih svetovnih forumih; ker je mednarodna skupnost leta 2015 sprejela pomembne skupne zaveze kot del Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in agende iz Adis Abebe in ker bo sodelovanje med AKP in EU bistvenega pomena za doseganje teh skupnih ciljev;
D. ker bi morala biti krepitev parlamentarne razsežnosti med EU in skupino držav AKP, ki bi zagotavljala večjo učinkovitost in reprezentativnost, ključni element novega partnerstva EU-AKP;
E. ker sta pogostost in raznolikost sej skupne parlamentarne skupščine AKP-EU skozi leta omogočili stalen dialog, kar je dejansko prispevalo h krepitvi parlamentarne diplomacije; ker bi moralo sedanje mednarodno okolje delovati kot spodbuda za države AKP in EU, da bi nadaljevale ta parlamentarni dialog in povečale njegovo učinkovitost;
1. pozdravlja dosedanji napredek pri pogajanjih o strateških prednostnih nalogah fundacije in delu v zvezi z regionalnimi protokoli;
2. je seznanjen s tem, da je za pogajanja o preostalih delih sporazuma potrebno več časa in da niso bila zaključena do konca oktobra 2019, kot je bilo prvotno načrtovano;
3. ker bo Sporazum iz Cotonouja prenehal veljati februarja 2020, pozdravlja odločitev Sveta ministrov AKP-EU, da na Odbor veleposlanikov AKP-EU prenese pooblastilo za sprejetje prehodnih ukrepov, dokler ne bo začelo veljati novo partnerstvo AKP-EU;
4. odločno potrjuje stališče, izraženo v dveh resolucijah o obdobju po prenehanju veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja, ki sta bili sprejeti oktobra 2016 in junija 2018, in meni, da je treba nekatere bistvene elemente Sporazuma iz Cotonouja izrecno ponoviti, da bi jih bilo mogoče v celoti upoštevati v preostalem času pogajanj;
5. ponovno poudarja, da je treba okrepiti parlamentarno razsežnost prihodnjega sporazuma, za kar je potrebno zagotoviti demokratično odgovornost na vseh ravneh; poudarja, da bi moral institucionalni okvir vključevati tudi skupno parlamentarno skupščino AKP-EU; meni, da je to vprašanje, o katerem se ni mogoče pogajati, če naj bi Evropski parlament podal soglasje k prihodnjemu sporazumu;
6. opozarja, da ima skupna parlamentarna skupščina AKP-EU pomembno vlogo pri zagotavljanju demokratičnega nadzora nad prihodnjim sporazumom, ter ponovno poziva k okrepitvi njene posvetovalne in nadzorne vloge; je prepričan, da so na ravni AKP-EU potrebna redna srečanja za zagotovitev trdnega partnerstva;
7. meni, da ima skupna parlamentarna skupščina AKP-EU ključno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ocenjevanju skladnosti politik za razvoj; je prepričan, da skupna parlamentarna skupščina spodbuja izmenjavo mnenj o svetovnih izzivih, kot so človekove pravice, demokracija, dobro upravljanje, enakost spolov, mir in varnost ter podnebje, okolje in biotska raznovrstnost;
8. ponovno poudarja svojo zavezanost multilateralizmu in poziva k usklajevanju, zlasti v okviru skupne parlamentarne skupščine, da bi sprejeli usklajeno stališče AKP-EU v mednarodnih forumih; poudarja, da je treba v pripravah na večstranska pogajanja še naprej sodelovati z drugimi mednarodnimi partnerji in civilno družbo;
9. meni, da bi morala biti skupna parlamentarna skupščina sestavljena iz enakega števila predstavnikov EU in AKP ter da bi se morala sestati dvakrat letno na plenarnem zasedanju, in sicer izmenično v Evropski uniji in v državah AKP;
10. poudarja, da se morajo parlamentarni odbori za regionalno partnerstvo sestati enkrat letno v vsaki regiji in ne bi smeli biti odvisni od tega, ali se je sestal Svet ministrov za regionalno partnerstvo; poleg tega poudarja, da se regionalizacija partnerstva EU-AKP v okviru novega sporazuma, ki je namenjena spodbujanju globljega regionalnega povezovanja med državami AKP, ne bi smela izvajati tako, da bi škodovala splošnim skupnim ciljem sporazuma;
11. ponavlja, da je treba ohraniti in okrepiti nekatere edinstvene značilnosti Sporazuma iz Cotonouja, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, temeljne svoboščine, dobro upravljanje in pravna država;
12. poudarja, da bi moral novi sporazum dodatno okrepiti zamisel o enakopravnem partnerstvu, pri tem pa upoštevati posebnosti vsake države in sodelovanje med državami AKP in EU kot združenih partnerjev v večstranskem sistemu, ki se medsebojno podpirajo; poudarja, da bi moral novi sporazum zato omogočiti, da bomo presegli odnos zgolj med donatorji in prejemniki;
13. ponovno poudarja pomen političnega dialoga pri obrambi naših skupnih vrednot in kot sestavni del partnerstva ter poziva k sistematični in učinkovitejši ter proaktivnejši uporabi političnega dialoga, da bi preprečili politične krize;
14. obžaluje, da je prostor za civilno družbo v nekaterih državah vse manjši, in ponovno poudarja, da bi moral prihodnji sporazum zagotavljati večjo vlogo civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, skupinami za človekove pravice in lokalnimi skupinami, diasporami, cerkvami in verskimi združenji in skupnostmi, pa tudi predstavniki mladih in zlasti žensk, da bi zaščitili interese invalidov, socialnimi gibanji in sindikati, domorodnimi ljudstvi in fundacijami ter predstavniki ranljivih in marginaliziranih oseb, ki so diskriminirane, kar bi bilo treba doseči v političnem dialogu in na vseh ravneh;
15. poziva k izkoreninjenju revščine in spodbujanju trajnostnega razvoja kot glavnih ciljev sodelovanja med AKP in EU, v skladu z načelom, da nihče ne bo zapostavljen; ponavlja, da mora biti boj proti izključenosti, diskriminaciji in neenakosti v središču tega sporazuma;
16. opozarja, da bi morali v prihodnjem sporazumu v delu, ki se nanaša na človekove pravice, izrecno navesti boj proti vsakršni diskriminaciji, tudi zaradi spolne usmerjenostjo ali spolne identitete, ter boj proti diskriminaciji otrok, migrantov, starejših ali invalidov;
17. poudarja pomen enakosti spolov in krepitve vloge žensk kot gonilne sile razvoja ter poziva EU in države AKP, naj enakost spolov vključijo v sporazum kot medsektorsko vprašanje; poudarja, da se morajo strani zavezati zagotavljanju spolnega in reproduktivnega zdravja in z njim povezanih pravic ter celovitemu izvajanju akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju;
18. pričakuje, da bo EU namenila ustrezno pozornost politikam in izzivom, s katerimi se srečujejo partnerske države pri dodeljevanju finančne pomoči, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se večina migracijskih tokov odvija med samimi državami AKP; ponavlja, da mora prihodnji sporazum nuditi pomoč gostiteljskim skupnostim, ki jih je prizadelo veliko število razseljenih prebivalcev, in obravnavati temeljne vzroke prisilnega razseljevanja celovito in na podlagi pravic;
19. pozdravlja, da je doseganje ciljev trajnostnega razvoja ključni cilj prihodnjega sporazuma, in ponavlja svojo zahtevo po vzpostavitvi močnih mehanizmov za spremljanje, s katerimi bi zagotovili, da bo izvajanje sporazuma učinkovito prispevalo k ciljem trajnostnega razvoja in jih spodbujalo; poudarja potrebo, da se v vse politike, načrte in ukrepe prihodnjega sporazuma vključijo medsektorska vprašanja, kot so okoljska trajnost, cilji na področju podnebnih sprememb ter vprašanja enakosti spolov in socialne pravičnosti;
20. ponovno poudarja, da je glavni cilj sporazumov o gospodarskem partnerstvu spodbujanje dolgoročnega razvoja in regionalnega povezovanja; poudarja, da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati trajnostni razvoj in človekove pravice, in vztraja, da bi morali biti ti sestavni del prihodnjega sporazuma;
21. poziva k sistematičnemu vključevanju izvršljivih določb o trajnostnem razvoju in človekovih pravicah v vse sporazume o gospodarskem partnerstvu, o katerih trenutno potekajo pogajanja, in v prihodnje sporazume o gospodarskem partnerstvu ter k poglobljeni analizi učinka teh sporazumov na lokalna gospodarstva in trgovino znotraj regije, da bi upoštevali pomisleke glede njihovega izvajanja v zvezi z regionalnim povezovanjem in industrializacijo;
22. meni, da je za izvajanje Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja potrebna močna udeležba lokalnih organov in nedržavnih akterjev, da bi okrepili demokratično odgovornost; meni, da bi bil za doseganje tega cilja koristen mehanizem AKP-EU za medsebojne preglede, odgovornost in pregled, pri katerem bi sodelovali predstavniki nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, civilne družbe in znanstvenih skupnosti, ki bi pripravljali letne zaključke in priporočila za nadaljnje ukrepanje;
23. ponovno opozarja, da je treba v prihodnji sporazum vključiti jasne določbe, ki bodo urejale vlogo in odgovornosti zasebnega sektorja; še posebej poudarja, da morajo podjetja, ki so vključena v razvojna partnerstva, spoštovati načela družbene odgovornosti podjetij skozi celotni življenjski cikel projektov, tudi s spoštovanjem globalnega dogovora OZN, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, okoljskih standardov in konvencije OZN proti korupciji;
24. opozarja pogajalske strani, naj v novi sporazum vključijo ambiciozne določbe za boj proti nezakonitim finančnim tokovom in davčnim utajam ter zagotovijo finančno in tehnično pomoč državam v razvoju pri doseganju novih svetovnih standardov za boj proti davčnim utajam, vključno s samodejno izmenjavo informacij, informacijami o dejanskem lastništvu podjetij in javnem poročanju o multinacionalkah po državah, da bi zaustavili erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička na podlagi modelov G20 in OECD;
25. znova poudarja, da pogojevanje dodeljevanja pomoči s sodelovanjem z EU pri vprašanjih, povezanih z migracijami, ni skladno z dogovorjenimi načeli razvojne učinkovitosti;
26. opozarja, da je treba Evropski parlament v vseh fazah postopka pogajanj nemudoma in izčrpno obveščati v skladu s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ponovno poudarja, da je treba izboljšati praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij skozi celoten življenjski cikel mednarodnih sporazumov;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu ministrov AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu in predsedstvu Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.
- [1] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [2] UL L 287, 4.11.2010, str. 3.
- [3] COM(2017)0763.
- [4] UL C 215, 19.6.2018, str. 2.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0267.