Postopek : 2019/2938(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0182/2019

Predložena besedila :

B9-0182/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 28/11/2019 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0081

<Date>{25/11/2019}25.11.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0182/2019</NoDocSe>
PDF 142kWORD 44k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o nedavnih ukrepih Ruske federacije proti litovskim sodnikom, tožilcem in preiskovalcem, ki so sodelovali pri preiskavi tragičnih dogodkov z dne 13. januarja 1991 v Vilni</Titre>

<DocRef>(2019/2938(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Rasa Juknevičienė, Roberta Metsola, Andrius Kubilius, Michael Gahler</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0182/2019

B9-0182/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih ukrepih Ruske federacije proti litovskim sodnikom, tožilcem in preiskovalcem, ki so sodelovali pri preiskavi tragičnih dogodkov z dne 13. januarja 1991 v Vilni

(2019/2938(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

 ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Evropska konvencija o človekovih pravicah),

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju osnovnih načel OZN o neodvisnosti sodstva,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker se je Ruska federacija v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

B. ker so med 11. in 13. januarjem 1991 oborožene sile ZSSR storile dejanje agresije proti neodvisni državi Litvi in njenim prebivalcem, v katerem je umrlo 14 ljudi, skoraj 800 pa je bilo ranjenih;

C. ker so prelivanje krvi obsodili po vsem svetu in je to storil tudi vodja vrhovnega sveta Ruske sovjetske federativne socialistične republike na množičnih demonstracijah v Moskvi nekaj dni pozneje;

D. ker je Ruska federacija v pogodbi med Republiko Litvo in Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko o podlagi za odnose med državama z dne 29. julija 1991 priznala ponovno vzpostavitev neodvisne Republike Litve dne 11. marca 1990;

E. ker je okrožno sodišče v Vilni 27. marca 2019 izdalo sodbo v tako imenovani „zadevi z dne 13. januarja“ in spoznalo 67 nekdanjih uradnikov ZSSR, zdaj državljanov Ruske federacije, Republike Belorusije in/ali Ukrajine, za krive vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter sodelovanja v agresiji proti državi Litvi;

F. ker so organi Republike Litve med predkazensko preiskavo v zadevi z dne 13. januarja aktivno zaprosili pristojne organe Ruske federacije za pravno pomoč v tem kazenskem postopku, vendar Ruska federacija ni sodelovala;

G. ker je Ruska federacija prevzela pravice in obveznosti nekdanje Sovjetske zveze in je njena naslednica;

H. ker je v letih 2018 in 2019 preiskovalni odbor Ruske federacije začel kazenski postopek proti litovskim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali pri preiskavi in zaslišanju v zadevi z dne 13. januarja;

I. ker lahko ta politično motiviran kazenski pregon, ki ga je začela Ruska federacija, privede do zlorabe Interpolovega sistema in drugih dvostranskih in večstranskih sporazumov o sodelovanju, da bi se omejile pravice tožilcev in sodnikov v zadevi z dne 13. januarja med preiskavami, zasliševanji in aretacijami;

J. ker mediji Ruske federacije, ki so pod nadzorom države, pa tudi njeni uradni predstavniki, izvajajo propagandno in dezinformacijsko kampanjo, ki je namenjena razvoju teorij zarote v zvezi z zadevo z dne 13. januarja in je del hibridnega vojskovanja proti EU in demokracijam;

K. ker so sodniki katerekoli države članice tudi sodniki Evropske unije kot celote;

L. ker je neodvisnost sodstva temelj pravne države in bistvena za delovanje demokracije in spoštovanje človekovih pravic; ker je neodvisnost sodstva zapisana v členu 47 Listine o temeljnih pravicah in členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

M. ker osnovna načela OZN o neodvisnosti sodstva določajo, da morajo vse vladne in druge institucije spoštovati in upoštevati neodvisnost sodstva; ker prav tako navajajo, da ne sme biti neustreznega ali neupravičenega vmešavanja v sodni postopek[1];

N. ker Splošna deklaracija človekovih pravic določa zlasti načela enakosti pred zakonom, domneve nedolžnosti in pravice do poštenega in javnega obravnavanja pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim sodiščem;

O. ker člen 1 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki jo je ratificirala Ruska federacija, določa, da se „pogodbenice zavezujejo, da si bodo v skladu z določbami te konvencije čim bolj medsebojno pomagale v postopkih v zvezi s kaznivimi dejanji, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov pogodbenice prosilke“;

1. ugotavlja, da dejanja organov Ruske federacije v zvezi z litovskimi sodniki in tožilci kršijo temeljne pravne vrednote, zlasti neodvisnost sodstva, ter načelo, da se lahko človekove pravice in svoboščine zakonito omejijo le za namene, za katere so takšne omejitve uvedene z mednarodnim pravom;

2. opozarja, da je kazenski pregon tožilcev in sodnikov zaradi njihovih poklicnih dejavnosti nesprejemljiv zunanji poseg v prevlado prava;

3. poudarja, da se postopek v takih kazenskih zadevah proti tožilcem in sodnikom ne more šteti za legitimnega;

4. odločno obsoja te kršitve temeljnih načel in norm mednarodnega prava, ki so jih storili ruski organi;

5. protestira proti politično motiviranemu kazenskemu pregonu litovskih tožilcev in sodnikov v Ruski federaciji zaradi njihove poklicne dejavnosti;

6. poudarja, da ni mogoče dopustiti ali upravičiti nobene situacije, v kateri se ustvarijo precedensi za pregon tožilcev in sodnikov neodvisne države zaradi izvajanja njihovih ustavnih dolžnosti, in to vidi kot pritisk, da ti ne bi izpolnili svojih ustavnih dolžnosti;

7. poudarja, da univerzalno priznana jamstva o neodvisnosti sodnikov in tožilcev prepovedujejo kakršno koli vmešavanje v sodno oblast, ki jo izvaja sodišče, ali še tako neznatno vplivanje na sodbo ter sodno preganjanje sodnika zaradi izrečene sodbe ali vmešavanje v delo tožilstva pri preiskovanju zadev;

8. poziva javne organe Ruske federacije, naj zaključijo kazenski postopek proti litovskim tožilcem in sodnikom v zadevi z dne 13. januarja;

9. poziva pristojne ruske oblasti, naj pri izvajanju pogodbe med Republiko Litvo in Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko o podlagi za odnose med državama z dne 29. julija 1991 ocenijo odgovornost oseb, ki so vodile agresijo proti Litvi od 11. do 13. januarja 1991 ali sodelovale v njej, ter naj pomagajo organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj Republike Litve pri iskanju pravice v zadevi z dne 13. januarja;

10. poziva pristojne ruske oblasti, naj upoštevajo prošnje Republike Litve za medsebojno pravno pomoč v zadevi z dne 13. januarja;

11. poziva pristojne ruske oblasti, naj prenehajo z neodgovornim posredovanjem dezinformacij in propagandnimi izjavami uradnikov Ruske federacije v zvezi z zadevo z dne 13. januarja;

12. poziva države članice EU, naj, če prejmejo prošnjo Ruske federacije za medsebojno pravno pomoč v zvezi s kazenskim pregonom litovskih tožilcev in sodnikov, ki so sodelovali v zadevi z dne 13. januarja, v Rusiji, obravnavajo to zadevo kot politično motivirano, tesno sodelujejo s pristojnimi litovskimi organi in zavrnejo pravno pomoč Ruski federaciji v tej zadevi;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

 

[1] https://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/IndependenceJudiciary.aspx

Zadnja posodobitev: 27. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov