Postopek : 2019/2938(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0184/2019

Predložena besedila :

B9-0184/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 28/11/2019 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0081

<Date>{25/11/2019}25.11.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0184/2019</NoDocSe>
PDF 147kWORD 45k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o nedavnih ukrepih Ruske federacije proti litovskim sodnikom, tožilcem in preiskovalcem, ki so sodelovali pri preiskavi tragičnih dogodkov z dne 13. januarja 1991 v Vilni</Titre>

<DocRef>(2019/2938(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Anna Fotyga, Ryszard Czarnecki, Zdzisław Krasnodębski, Jadwiga Wiśniewska, Ruža Tomašić, Assita Kanko, Adam Bielan, Alexandr Vondra, Jan Zahradil, Evžen Tošenovský, Witold Jan Waszczykowski, Veronika Vrecionová</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0182/2019

B9-0184/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih ukrepih Ruske federacije proti litovskim sodnikom, tožilcem in preiskovalcem, ki so sodelovali pri preiskavi tragičnih dogodkov z dne 13. januarja 1991 v Vilni

(2019/2938(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope[1],

 ob upoštevanju Resolucije št. 1481 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

 ob upoštevanju deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete v Pragi 3. junija 2008,

 ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[3],

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,

 ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete 23. avgusta 2011 ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov,

 ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov osmih držav članic Evropske unije z dne 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,

 ob upoštevanju svoje zgodovinske resolucije o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi, ki je bila sprejeta 13. januarja 1983 v odziv na t. i. baltski poziv 45 državljanov teh držav,

 ob upoštevanju izjave litovskega ministra za zunanje zadeve z dne 2. oktobra 2019,

 ob upoštevanju izjave predsednika litovskega ustavnega sodišča z dne 24. julija 2018,

 ob upoštevanju izjave litovskega ministrstva za pravosodje z dne 6. septembra 2019,

 ob upoštevanju izjave ruskega preiskovalnega odbora z dne 10. aprila 2019,

 ob upoštevanju ustanovne listine Interpola,

 ob upoštevanju prava EU in sporazumov držav članic o izročitvi,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

 ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949 in njenih dodatnih protokolov,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker si je komunistična Sovjetska zveza neposredno zaradi Molotov-Ribbentropovega pakta in pogodbe o meji in prijateljstvu, ki so jo 28. septembra 1939 sklenili nacisti in Sovjetska zveza, prisvojila neodvisno Republiko Litvo, česar zahod nikoli ni uradno priznal;

B. ker je Litva marca 1990 prva od 15 sovjetskih republik razglasila neodvisnost;

C. ker je Sovjetska zveza poskušala z vojaško silo odstraniti legitimno litovsko vlado, ki je 11. marca 1990 razglasila neodvisnost države;

D. ker so 13. januarja 1991 v zgodnjih jutranjih urah sovjetske čete vdrle v televizijski stolp in prostore radiotelevizijskega odbora v Vilni in ju zasedle ter pri tem ubile 14 civilistov, na stotine pa jih ranile;

E. ker se je januarja 1991 več sto tisoč Rusov v Moskvi, Sankt Peterburgu (takratni Leningrad) in drugih mestih spontano zbralo na ulici in protestiralo zoper kazniva dejanja, ki so jih v Vilni storili sovjetska vojska in njeni kolaboranti;

F. ker je marca 2019 okrožno sodišče v Vilni nekdanjega sovjetskega obrambnega ministra Dimitrija Jazova in več kot 60 drugih sovjetskih uradnikov, uslužbencev KGB in vojaških častnikov v nenavzočnosti obsodilo na zaporno kazen zaradi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost;

G. ker so litovski sodniki te nekdanje sovjetske uradnike v njihovi nenavzočnosti obsodili na zaporne kazni od 4 do 14 let;

H. ker je litovsko ministrstvo za pravosodje v tej zadevi skušalo dejavno pravno sodelovati z Rusijo in ji je poslalo 289 zahtevkov za pravno pomoč, od katerih je bilo le pet delno izvršenih;

I. ker je ruski preiskovalni odbor v odgovor na sodbo litovskega sodišča v zvezi z dogodki 13. januarja začel kazensko preiskovati litovske sodnike in tožilce, ki so delali na tej zadevi, in je Litvo marca 2019 obdolžil nezakonitega pregona ruskih državljanov, nekdanjega litovskega tožilca Simonasa Slapsinskasa pa v nenavzočnosti obtožil domnevno nezakonitega pregona ruskih državljanov;

J. ker litovsko ministrstvo za zunanje zadeve meni, da je ruska odločitev o uvedbi kazenskih postopkov proti litovskim sodnikom in tožilcem, ki so preiskovali dogodke z dne 13. januarja, nesprejemljiva in da skuša Rusija na ta način očitno pritiskati na Litvo, njena sodišča in uslužbence organov kazenskega pregona;

K. ker naj bi Rusija dejavno varovala in ščitila poveljnike in storilce dejanj oboroženega napada na nedolžne in neoborožene civiliste ter skuša na vse načine preprečiti, da bi odgovarjali za svoja dejanja;

L. ker je litovski minister za notranje zadeve Eimutis Misiunas svoje kolege iz EU pozval, naj sodelujejo z litovskimi organi proti morebitnim opozorilom Interpola ali dvostranskim zahtevam Rusije za iskanje ali aretacijo litovskih uradnikov, ki so sodelovali v tej zadevi;

M. ker je ruski predsednik Vladimir Putin zadnjemu sovjetskemu ministru za obrambo Dimitriju Jazovu podelil pomembno državno odlikovanje za njegov prispevek h krepitvi državne obrambne zmogljivosti in spodbujanju domoljubnih vrednot med mladimi;

1. ostro obsoja pretirane ukrepe Ruske federacije proti litovskim sodnikom in meni, da gre za izvajanje pritiska na državo članico EU, njena sodišča in uradnike kazenskega pregona;

2. obžaluje, da Ruska federacija zlorablja mednarodne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kot je Interpol, in meni, da so ukrepi ruske federacije proti sodnikom in tožilcem ene od držav članic EU nezdružljivi z načelom pravne države;

3. meni, da Ruska federacija s tem, ko poskuša na vse načine preprečiti, da bi vojni zločinci sovjetskega režima odgovarjali za svoja dejanja, izkrivlja pravo;

4. meni, da Ruska federacija grobo krši univerzalno priznana jamstva o neodvisnosti sodnikov in tožilcev, ki ji prepovedujejo vmešavanje v postopke pred sodiščem in vplivanje na njegovo nepristransko in neodvisno odločanje;

5. meni, da bi s temi ukrepi lahko prišlo do zlorabe Interpolovega sistema ter drugih dvostranskih in večstranskih sporazumov o sodelovanju pri aretaciji, prijetju in zahtevah za izročitev oseb, ki so predmet politično motiviranega preganjanja; poziva ustrezne organe v državah članicah, naj sodelujejo z litovskimi kolegi proti morebitnim opozorilom Interpola ali dvostranskim zahtevam Rusije za iskanje ali aretacijo litovskih uradnikov, ki so sodelovali pri tej zadevi;

6. poudarja, da je Rusija že drugič v zadnjih letih svoja sodišča uporabila za ustrahovanje in spodkopavanje integritete ustavnega sodišča in kazenskega pregona druge države, in sicer je sprožila podoben postopek proti sodnikom ukrajinskega ustavnega sodišča zaradi obsodbe njene priključitve Krima;

7. meni, da ta dejanja kažejo na vzorec vedenja, ki ga bo Rusija nadaljevala, če se ji ne bomo uprli, in se bo še naprej vmešavala v pravne zadeve držav članic, da bi spodkopala in omajala ustavno oblast sodišč in kazenski pregon v državah članicah;

8. ponavlja, da podpira neodvisnost, legitimnost in integriteto litovskega ustavnega sodišča, sodnikov in tožilcev, in tudi podpira njihovo odločitev, da obsodijo vojne zločince sovjetskega režima zaradi pokola neoboroženih litovskih civilistov 13. januarja 1991;

9. obžaluje, da se Ruska federacija in njene strukture za kazenski pregon še vedno oklepajo preteklosti iz časa Sovjetske zveze, države, v kateri niso spoštovali človekovega življenja in svobode, pa tudi ne suverenosti sosednjih držav;

10. obsoja dejanja Ruske federacije, ki skuša nezakonito pritiskati na litovska sodišča in ponovno želi po svoje pisati zgodovino in zanikati sovjetsko okupacijo;

11. izreka sožalje in sočutje družinam žrtev teh grozodejstev;

12. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve, naj bo bolj pozorna na primere, ko Rusija zlorablja svoja kazenska sodišča za politično preganjanje sodnikov, odvetnikov in uradnikov držav članic, torej naj te primere spremlja, si o njih izmenja vse pomembne informacije in opredeli morebitne potrebe po ukrepanju;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku Interpola, predsedniku, vladi in parlamentu Litve, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije in državam članicam.

 

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0021.

[2] UL C 8 E, 14.1.2010, str. 57.

[3] UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25.

Zadnja posodobitev: 27. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov