PREDLOG RESOLUCIJE o pristopu EU k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu
25.11.2019 - (2019/2855(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Jadwiga Wiśniewska, Nicola Procaccini, Beata Kempa, Zdzisław Krasnodębski
v imenu skupine ECR
B9‑0224/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o pristopu EU k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 21, 23, 24 in 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju določb pravnih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti tistih, ki zadevajo pravice žensk, kot so Ustanovna listina Združenih narodov, Splošna deklaracija človekovih pravic, mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih, Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencija o statusu beguncev in načelu nevračanja iz leta 1951 ter Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,
– ob upoštevanju smernic EU z dne 8. decembra 2008 glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije,
– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj[1],
– ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti[2] in Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah[3],
– ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev[4] in Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi[5],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/865 z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[6],
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je enakost med moškimi in ženskami temeljna vrednota EU in je priznana v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
B. ker se v EU še vedno dogaja nasilje nad ženskami; ker so ženske še vedno žrtve spletnega nadlegovanja, posilstev in spolnega nasilja;
C. ker se nasilje nad ženskami in moškimi ne bi smelo obravnavati kot zasebno vprašanje, saj je dejansko kaznivo dejanje, ki ga je kot tako treba kaznovati, kar velja v vseh državah članicah EU, ki ostajajo pristojne za prepoznavanje takih kaznivih dejanj in njihov pregon;
D. ker nasilja nad ženskami in moškimi ni mogoče odpraviti z enim samim ukrepom, lahko pa s kombinacijo infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, kulturnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih s storitvami povezanih ukrepov bistveno povečamo osveščenost ter zmanjšamo nasilje in njegove posledice;
1. želi spomniti, da člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Listina temeljnih pravic države članice zavezujeta, da zagotavljajo, varujejo in spodbujajo enakost spolov;
2. ostro obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti ter stoji ob strani vsem žrtvam nasilja v družini; je kljub temu zaskrbljen, da žrtve moškega spola premalo poročajo o primerih nasilja nad moškimi, ki ga izvaja zakonec ali partner, ter da policija in sodni organi tem primerom nasilja ne namenjajo ustrezne pozornosti;
3. ugotavlja, da lahko nasilje nad ženskami in moškimi vključuje fizično zlorabo, čustveno zlorabo, osamitev, grožnje, spolno zlorabo, ekonomsko zlorabo, ustrahovanje, manipulacijo z otroki ali hišnimi ljubljenčki in druge oblike izsiljevanja; poudarja, da v primeru nosečnic nasilje v družini negativno vpliva na zdravje mater in otrok;
5. želi spomniti, da je 25. november mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami, in zato poziva države članice, naj sodelujejo pri izmenjavi primerov dobre prakse in informacij o učinkovitih načinih preprečevanja nasilja ter zaščite moških in žensk pred nasiljem na podlagi spola;
6. ugotavlja, da so vse države članice podpisale Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki poudarja politično voljo držav članic za zaustavitev nasilja nad ženskami; priznava, da je 21 držav članic ratificiralo Konvencijo; poudarja, da je suverena pravica države članice, da ratificira in izvaja Konvencijo in njene določbe;
7. je seznanjen z dejstvom, da je v Sklepu Sveta (EU) 2017/865 določeno: „Konvencijo bi bilo treba podpisati v imenu Unije glede zadev, ki sodijo v pristojnosti Unije, v kolikor bi Konvencija lahko vplivala na skupna pravila ali spremenila njihovo področje uporabe. To se zlasti uporablja za nekatere določbe Konvencije glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in za določbe Konvencije glede azila in nevračanja. Države članice obdržijo svoje pristojnosti, kjer Konvencija ne vpliva na skupna pravila ali ne spreminja njihovega področja uporabe.“;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.