Predlog resolucije - B9-0238/2019Predlog resolucije
B9-0238/2019

    PREDLOG RESOLUCIJE o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu

    12.12.2019 - (2019/2901(RSP))

    k vprašanju za ustni odgovor B9‑000040/2019
    v skladu s členom 136(5) Poslovnika

    Irene Tinagli
    v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve


    Postopek : 2019/2901(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B9-0238/2019
    Predložena besedila :
    B9-0238/2019
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    B9‑0238/2019

    Resolucija Evropskega parlamenta o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu

    (2019/2901(RSP))

    Evropski parlament,

     ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

     ob upoštevanju členov 107, 108, 113, 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

     ob upoštevanju akcijskega načrta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS), zlasti njegovega prvega ukrepa,

     ob upoštevanju programa dela OECD za oblikovanje sporazumne rešitve za davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, objavljenega 29. maja 2019,

     ob upoštevanju dokumentov OECD za javno posvetovanje z naslovom Secretariat Proposal for a ‘Unified Approach’ under Pillar One (Predlog sekretariata za enotni pristop v okviru prvega stebra) in Global Anti-Base Erosion Proposal (GloBE) – Pillar Two (Predlog za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni v okviru drugega stebra) (oba predloga sekretariata OECD), objavljenih 9. oktobra 2019 in 8. novembra 2019,

     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom[1], ki jo je pripravil odbor TAXE, svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom[2], ki jo je pripravil odbor TAX2, svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji[3], ki jo je pripravil odbor PANA, ter svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom[4], ki jo je pripravil odbor TAX3,

     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji[5],

     ob upoštevanju ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta[6],

     ob upoštevanju izidov različnih srečanj vrha skupin G7, G8 in G20 v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji,

     ob upoštevanju strateškega dokumenta Mednarodnega denarnega sklada o obdavčevanju podjetij v svetovnem gospodarstvu[7],

     ob upoštevanju številnih razkritij preiskovalnih novinarjev, povezanimi z aferami, kot so LuxLeaks, panamski dokumenti, rajski dokumenti in bolj nedavne afere Cum Ex, pa tudi s primeri pranja denarja, ki vključujejo zlasti banke na Danskem, v Estoniji, Nemčiji, Latviji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu,

     ob upoštevanju svoje študije z naslovom Impact of Digitalisation on International Tax Matters: Challenges and Remedies (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve: izzivi in rešitve)[8],

     ob upoštevanju študij Komisije o kazalnikih agresivnega davčnega načrtovanja[9],

     ob upoštevanju dokazov, ki jih je odbor TAX3 zbral na podlagi 34 predstavitev strokovnjakov ali izmenjav mnenj s komisarji in ministri ter v okviru misij v Washingtonu, Rigi, na otoku Man, v Estoniji in na Danskem,

     ob upoštevanju posodobljenega in zanesljivejšega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, uvedenega v tem zakonodajnem obdobju, zlasti prve[10] in druge direktive [11] proti izogibanju davkom,

     ob upoštevanju predlogov Komisije, ki še čakajo na sprejetje, zlasti o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb[12], svežnju ukrepov za digitalno obdavčenje[13] in javnem poročanju po državah[14], ter stališča parlamenta o teh predlogih,

     ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, sprejete 1. decembra 1997, o kodeksu ravnanja o obdavčitvi podjetij[15] in rednih poročil Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) Svetu ECOFIN,

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. marca 2018 o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami (C(2018)1756),

     

     ob upoštevanju preiskav in odločb Komisije o državni pomoči[16],

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024), v katerem je EU pozvala, naj bo zgled na tem področju,

     ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene,

     ob upoštevanju dopisa predsedstva z dne 28. oktobra 2019 o aktualnem stanju na področju digitalne obdavčitve,

     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju[17],

     ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (COM(2019)0008),

     ob upoštevanju poslanic in predstavitev izvršne podpredsednice za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, izvršnega podpredsednika za gospodarstvo za ljudi ter komisarja za ekonomske in monetarne zadeve ter evro[18],

     ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu (O-000040/2019 – B9-000040/2019),

     ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

    A. ker bi se sedanja mednarodna pravila o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb lahko izkazala za neučinkovita in bi jih bilo morda treba posodobiti, saj segajo v začetek 20. stoletja in se pri njihovem oblikovanju niso mogli upoštevati izzivi digitalnega gospodarstva, zaradi česar se države nanje odzivajo z enostranskimi ukrepi;

    B. ker so se po finančni krizi v obdobju 2008–2009 in po tem, ko so novinarji in organizacije civilne družbe razkrili vrsto primerov davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja, izogibanja davkom in pranja denarja, države skupine G20 dogovorile, da bodo ta vprašanja obravnavale na ravni OECD v okviru projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS) ter so v ta namen sprejele akcijski načrt; ker države izkazujejo precej različna prizadevanja in zavezanost, ko gre za uporabo pravil OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

    C. ker je bilo v akcijskem načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička doseženo splošno soglasje o številnih vidikih boja proti davčnim utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkom; ker pa kljub temu pa ni bil dosežen dogovor o obravnavanju davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, kar je leta 2015 privedlo do objave ločenega poročila o prvem ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

    D. ker je Evropski parlament v svojih resolucijah odborov TAXE, TAX2, TAX3 in PANA ter v svojem mnenju o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb večkrat pozval k reformi mednarodnega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, da bi ukrepali proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter se spoprijeli z izzivi v zvezi z obdavčevanjem digitalnega gospodarstva, Komisijo in države članice pa je pozval, naj se dogovorijo o skupnem evropskem stališču, ki ga bodo zavzele na ravni OECD/G20, ali naj ukrepajo na ravni EU, če ne bo mogoče doseči mednarodnega sporazuma;

    E. ker je Komisija leta 2018 med pogajanji za sklenitev mednarodnega sporazuma predstavila dva predloga za obdavčitev digitalnega gospodarstva; ker je Evropski parlament predloga podprl, Svet pa ju ni sprejel, saj zaradi nasprotovanja nekaj držav članic ni bilo mogoče doseči soglasja; pri prvem predlogu gre za kratkoročno rešitev z uvedbo davka na digitalne storitve, pri drugem pa za dolgoročno rešitev, ki bi kot neksus za obdavčitev dohodkov pravnih oseb določila pomembno digitalno prisotnost in ki naj bi nadomestila davek na digitalne storitve;

    F. ker je bilo po pooblastilu finančnih ministrov skupine G20 iz marca 2017 v vključujočem okviru OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, za katerega je delovala projektna skupina za digitalno gospodarstvo, marca 2018 pripravljeno vmesno poročilo z naslovom Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija;

    G. ker je bil v vključujočem okviru maja 2019 sprejet delovni program za dosego soglasja – ki ga je skupina G20 potrdila –, s ciljem doseči dogovor do konca leta 2020;

    H. ker je bilo v vključujočem okviru predlagano, naj se predlogi članic za spoprijemanje z izzivi digitalizacije obravnavajo v dveh stebrih: prvi steber se osredotoča na dodelitev pravic do obdavčevanja prek novih pravil o dodelitvi dobička in neksusu, drugi steber pa obravnava preostala vprašanja v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička, pri čemer uvaja ukrepe za zagotovitev najnižje ravni obdavčitve;

    I. ker je sekretariat OECD 9. oktobra 2019 začel javno posvetovanje na podlagi svojega predloga o enotnem pristopu, da bi dosegli soglasje glede treh alternativnih možnosti, predstavljenih v prvem stebru; ker je skupina G20 18. oktobra 2019 pozdravila prizadevanja sekretariata OECD za predlagani enotni pristop v okviru prvega stebra, a predloga ni uradno potrdila[19]; ker je sekretariat OECD 8. novembra 2019 začel javno posvetovanje o predlogu za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni v okviru drugega stebra;

    J. ker je pravičen in učinkovit davčni sistem ključen za boj proti neenakosti ter zagotavlja varnost in stabilnost, to pa sta tudi osnovna pogoja za konkurenčnost in enake konkurenčne pogoje med podjetji, zlasti med malimi in srednjimi; ker je pravičen in učinkovit davčni sistem bistvenega pomena tudi za države članice pri zagotavljanju davčnih prihodkov, to pa jim omogoča izvajanje preudarnih politik, kar prinaša večjo stabilnost in tako koristi vsej EU;

    K. ker so se na ravni EU nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb znižale s povprečnih 32 % leta 2000 na 21,7 % leta 2019[20], kar pomeni 32-odstotno znižanje; ker to znižanje lahko vpliva na vzdržnost socialnih držav v EU, ustvari pa lahko tudi učinke prelivanja na druge države; ker zdaj v 22 od 38 držav, v katerih je bila opravljena raziskava v okviru poročila OECD o reformi davčne politike iz leta 2018[21], skupna zakonsko določena stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 25 % ali manj, medtem ko je bilo leta 2000 takih držav le šest.

    L. ker je Komisija v poročilih o nekaterih državah kritizirala pomanjkljivosti v nacionalnem davčnem sistemu, ki omogočajo agresivno davčno načrtovanje, z utemeljitvijo, da spodkopavajo celovitost enotnega evropskega trga;

    M. ker je v vrednostnih verigah multinacionalnih podjetij v zadnjih petih letih prišlo do postopnega premika od proizvodnje materialnega blaga k neopredmetenim sredstvom, kot kažejo njihove stopnje rasti licenčnin in prejemkov v zvezi s pristojbinami za izdajo dovoljenj (skoraj 5 % na leto) v primerjavi s trgovino z blagom in tujimi neposrednimi naložbami (manj kot 1 % na leto); ker nekatera multinacionalna podjetja kljub pomembni digitalni prisotnosti in velikim prihodkom v nekaterih državah članicah tam skoraj ne plačujejo davkov, za kar uporabljajo zakonite strategije davčnega načrtovanja;

    N. ker bi na področju obdavčevanja prenos pristojnosti z nacionalne ravni na raven EU zahteval spremembo ustanovnih pogodb;

    Iskanje sporazumne rešitve za davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva

    1. priznava, da je bil pri akcijskem načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in pri tem, kako se v EU izvaja direktiva proti izogibanju davkom, sicer že dosežen določen napredek, a se tudi zaveda, da še vedno ne rešujemo nekaterih izzivov, predvsem tistih, ki jih prinašata globalizacija in digitaliziranje gospodarstva;

    2. poudarja, da je direktiva proti izogibanju davkom strožja od akcijskega načrta, saj nova evropska pravila o tujih gospodarskih družbah omogočajo, da se v davčne oaze preliti dobiček obdavči v tisti državi Unije, kjer ima multinacionalno podjetje sedež; se zaveda, da tovrstni ukrepi manjšajo možnosti za agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkom;

    3. želi opomniti, da predlogi Unije o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb precej presegajo alternativne predloge OECD na ravni EU, predvsem zato, ker se je oddaljila od načela ločenih subjektov; želi spomniti na stališče Parlamenta o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

    4. meni, da bodo predlogi Unije o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb koristili tako podjetjem kot državljanom, saj bodo poenostavili davčni okvir in pomagali v boju proti izogibanju davkom; poudarja, da je konsolidacija pomembna za zmanjšanje upravnega bremena, stroškov in davčnih ovir za čezmejna podjetja v EU, poleg tega ne bo več potrebe po kompleksnih ureditvah za določanje transfernih cen; zato poziva Svet, naj oba predloga hitro sprejme;

    5. želi opomniti, da EU vodi v prizadevanjih za rešitev davčnih izzivov, ki nastajajo zaradi digitalizacije, in to predvsem zaradi svojih predlogov o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, o davku na digitalne storitve in pomembni digitalni prisotnosti;

    6. obžaluje, da se države članice EU niso uspele dogovoriti za skupni pristop do skupne (konsolidirane) osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, davka na digitalne storitve in pomembne digitalne prisotnosti; se zaveda, da skuša OECD rešiti davčne izzive, povezane z digitalizacijo gospodarstva, in do konca leta 2020 doseči dolgoročno dogovorno rešitev; meni, da bi te izzive najučinkoviteje razrešili s svetovno, globalno rešitvijo;

    7. meni, da nekatere države razmišljajo, da bi (ali pa so že) na nacionalni ravni uvedle davek na digitalne storitve ali da bi upoštevale pomembno digitalno prisotnost kot potencialno ustrezno rešitev, če pogajanja v okviru OECD in EU ne bi bila uspešna;

    8. pozdravlja delovni program za vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki je pomemben korak k mednarodnemu sporazumu v okviru vključujočega okvira OECD za reformo mednarodnega sistema za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, kakor je pozval Parlament;

    9. pozdravlja, da vse države, ki sodelujejo pri zasnovi vključujočega okvira, sodelujejo kot enakovredne partnerice, kar pomeni več kot 130 držav in jurisdikcij, ki si skupaj prizadevajo za izvajanje svežnja ukrepov OECD in G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter za pogajanja o skupnih rešitvah, s katerimi bi rešile še preostale izzive s tega področja; spomniti pa želi, da so se države v razvoju v proces erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička vključile šele v kasnejših fazah pogajanj; zato odobrava, da so pogajanja vključujoče zastavljena; želi spomniti na stališče Parlamenta o ustanovitvi medvladnega davčnega organa v okviru OZN;

    10. želi spomniti, da predhodni rezultati ocene učinka, ki jo je opravil sekretariata OECD, kažejo, da bi kombinirani učinki prvega in drugega stebra pomagali občutno povečati svetovne davčne prihodke in prerazporediti pravice do obdavčitve med tržne jurisdikcije; sporoča, da bi drugi steber močno povečal svetovne prihodke od davka od dohodkov pravnih oseb; meni, da stebra ne bi imela negativnih posledic za občutljivo vprašanje naložbenega okolja[22]; poziva države članice, naj OECD pozovejo, da bi razširil področje, zajeto v oceni učinka, in naj zajame več različic predlogov ter analizira, kako bi novi neksus vplival na prihodke od davka od dohodkov pravnih oseb v posameznih državah, in naj te zaključene ocene učinka objavi ter tako ponudi usmeritve pri predlaganih reformah;

    11. želi poudariti, da ima enotni trg nekatere posebnosti, ki omogočajo prosti pretok blaga in storitev, zato meni, da bi mednarodna reforma davka od dohodkov pravnih oseb omogočila nemoteno delovanje notranjega trga, saj bi ohranila enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, zlasti mala in srednja, in zagotovila, da bi vsa podjetja plačala pošten delež davka tam, kjer se opravljajo pomembno in dejansko gospodarsko dejavnost, kjer se ustvarja vrednost, ter da bodo davčni prihodki pravično razporejeni po državah članicah; meni, da mora dostop do našega enotnega trga, ki je eden največjih potrošniških trgov na svetu in zagotavlja konkurenčnost EU, spremljati tudi davčna odgovornost;

    12. želi opozoriti, da mora ostati davčna konkurenca med državami članicami pravična in pregledna, zato da bo podpirala rast in zaposlovanje;

    Prvi steber – enotni pristop za pravičnejšo dodelitev pravic do obdavčitve

    13. pozdravlja predlog sekretariata OECD o združitvi vseh treh ponujenih možnosti v prvem stebru, če bodo vse tri sledile podobnim ciljem:

     prenos pravic do obdavčenja, tako da bo koristilo uporabniške oziroma tržne jurisdikcije;

     predvideno pravilo o novem neksusu, ki ne bo pogojevalo fizične navzočnosti v uporabniški oziroma tržni jurisdikciji;

     upoštevanje globalnih dobičkov multinacionalnih podjetij in odmik od načela ločenega subjekta;

     preprostost, stabilizacija davčnega sistema in večja davčna varnost pri izvajanju;

    Področje uporabe

    14. poziva, da digitalnega gospodarstva ne bi omejevali, saj davčni izzivi, ki trenutno pestijo mednarodni davčni sistem, niso nastali zgolj zaradi digitalizacije gospodarstva, temveč so širše povezani z globaliziranim gospodarstvom;

    15. meni, da bi morali pri reformi paziti, da malim in srednjim podjetjem ne bi nalagali nepotrebnih dodatnih bremen, zajeti pa bi morali večja podjetja, ki imajo možnost za udejstvovanje v praksah za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička prek davčnih shem v več državah članicah in tretjih državah; je seznanjen, da je v predlogu sekretariata OECD področje te reforme omejeno na izrazito digitalna oziroma k potrošnikom usmerjena podjetja, a ta koncept še ni jasno opredeljen, tako da bi vplival samo na nekatera multinacionalna podjetja, ki uporabljajo agresivno davčno načrtovanje;

    16. priporoča, da bi morala biti osnova taka, da bi bili operativni dobički izvedeni iz konsolidiranih računovodskih izkazov po opravljeni analizi izvedljivosti; priznava pa, da je pri zanašanju na konsolidirane računovodske izkaze možnih nekaj vrzeli, in poziva države članice, naj to vprašanje razjasnijo med pogajanji za vključujoči okvir za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

    17. je seznanjen, da je v aktualnem predlogu sekretariata OECD predvidena izključitev specifičnih sektorjev, na primer ekstraktivne industrije in sektorja primarnih proizvodov, in poziva Komisijo, naj to ustrezno upošteva v svoji analizi učinka, to pa predvsem za zagotovitev, da bo mednarodna reforma skladnja s pobudo EU za usklajenost politik za razvoj;

    18. poziva OECD, naj v svojem predlogu poskrbi za nedvoumno ločevanje med različnimi sektorji in velikostmi podjetij;

    19. meni, da bi morali biti v davčnem okviru zmožni doseči ravnovesje med različnimi okoliščinami, namreč med monopolnim dohodkom in hitro rastočimi inovativnimi podjetji;

     

    Novi neksus

    20. pozdravlja zamisel o razvoju novega neksusa, ki bi presegal zgolj koncept fizične navzočnosti v državi, na podlagi katere bi država imela pravice do obdavčitve; meni, da bi moral biti novi neksus zasnovan tako, da bi zajel vsa podjetja, ki v tej državi sodelujejo s strankami in uporabniki, tudi digitalno:

    21. pozdravlja zamisel o oblikovanju praga prihodkov v posamezni državi, ki bi moral biti zastavljen tako, da bi tudi manjša gospodarstva zagotovo pridobila pošten delež pravic do obdavčitve; ob tem želi spomniti na predlog EU o pomembni digitalni prisotnosti;

    22. pozdravlja zamisel, da bi bil novi neksus samostojna določba, zaradi katere ne bi bilo treba revidirati davčnih sporazumov;

    Nova razporeditev pravic do obdavčitve

    23. pozdravlja zamisel o novi razporeditvi pravic do obdavčitve, ki bi presegala zgolj neodvisno tržno načelo, tako da bi bile tržnim jurisdikcijam dodeljene nove pravice do obdavčitve;

    24. meni, da bi znatno povečali raven zapletenosti in negotovosti za podjetja, še posebej glede na smernice OECD za določanje transfernih cen, če bi razlikovali med rutinskimi in nerutinskimi dobički, saj ta pojma še nista jasno opredeljena, in če bi pri dodeljevanju dobičkov večinoma ohranili pravila za določanje transfernih cen na podlagi neodvisnega tržnega načela; je prepričan, da bi bilo treba korenito spremeniti neodvisno tržno načelo; ima pomislek, da bi to lahko pomenilo nove priložnosti za ogibanje novosprejetim pravilom;

    25. poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo, kako bi lahko novi neksus in dodelitev pravic do obdavčitve soobstajala z aktualnimi pravili za določanje transfernih cen, kakor je predlagal OECD; zato bi raje izbral rešitev z delno razdelitvijo svetovnih dobičkov na podlagi količnikov, v katerih bi bila ustrezno zastopana pomembna in dejanska gospodarska dejavnost in ustvarjanje vrednosti, predvsem prodaja, zaposleni, sredstva in uporabniki; glede tega želi spomniti na svoje stališče glede predlogov o skupni (konsolidirani) osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, o davku na digitalne storitve in pomembni digitalni prisotnosti, pa tudi o naložbah v raziskave in razvoj;

    26. pozdravlja pripravljenost, da bi poskrbeli za davčno varnost in da bi omejili spore, ki bi utegnili nastati pri izvajanju novega neksusa in nove dodelitve pravic do obdavčitve; zato poziva, da bi preučili izvedljivost primernega mehanizma, na primer točke „vse na enem mestu“, s čimer poenostavili izračun in plačilo dolgovanega davka in s tem podjetjem in davčnim organom zmanjšali upravno breme, obenem pa izpolnili obveznosti do nacionalnih davčne uprav; poudarja pa, da bi davčno varnost najbolje dosegli z nezapletenimi, jasnimi in usklajenimi pravili, ki bi že sama na sebi preprečevala spore; ima pomisleke glede predloga generalnega sekretariata OECD o obvezni arbitraži, saj na ravni EU že obstaja mehanizem za reševanje sporov[23];

    Drugi steber – predlog za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni

    27. pozdravlja doseženi dogovor[24] članic vključujočega okvira o drugem stebru delovnega programa, da bodo preučile pristop, po katerem bi lahko jurisdikcije same določile svoj davčni sistem, vključno s tem, ali bodo sploh imele davek od dohodkov pravnih oseb in kako visoke bodo njihove davčne stopnje, a bo upoštevana tudi pravica drugih jurisdikcij, da uporabijo nadaljnja pravila, po katerih se prihodki obdavčijo po dejanski stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje[25];

    28. je seznanjen z zavezami skupine G7, kjer so se ministri v okviru drugega stebra dogovorili za minimalno stopnjo obdavčitve, podobno kot na primer ameriški sistem GILTI, in bi s tem lažje zagotovili, da bodo podjetja plačala pošten delež davka[26];

    29. pozdravlja predlog za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni, s katerim naj bi poskrbeli za najnižjo raven davka tam, kjer se ustvarja vrednost in kjer se izvaja gospodarska dejavnost; meni, da bi moralo biti končni namen ukrepov iz drugega stebra rešiti preostala odprta vprašanja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička in preprečiti škodljivo davčno konkurenco, predvsem z zmanjšanjem pritiska za dodeljevanje neupravičenih davčnih spodbud brez pozitivnega gospodarskega učinka, in sicer poleg že obstoječih ukrepov, s katerimi naj bi odpravili davčne utaje, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkom; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja učinek tega prihodnjega minimalnega standarda na potencialno splošno zakonsko dovoljeno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb po vsej EU;

    30. poziva države članice, naj poskrbijo, da bo predlog za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni prinesel čim preprostejši okvir, ki ne bo ustvarjal novih škodljivih davčnih shem; želi opomniti, da je Parlament za EU zahteval seznam škodljivih davčnih ukrepov; želi poudariti, da bi z izvzetji in izjemami ogrozili politično namero in učinkovitost predloga za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni; priporoča, naj se v predlogu zajamejo vse škodljive davčne prakse, ki so zajete v petem ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

    31. se zaveda, da bi predlog za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni prinesel sklop varovalnih ukrepov, na primer pravilo o vključitvi dohodka, pravilo o menjavi, pravilo o prenizkih obdavčenih plačilih in pravilo o davčni obveznosti; glede tega želi spomniti na zakonodajno resolucijo Parlamenta o direktivi proti izogibanju davkom[27];

    32. meni, da bi bilo treba davčne osnove v okviru predloga za preprečevanje erozije davčne osnove na globalni ravni v okviru izračunavati po dogovorjenih mednarodnih načelih, da bi preprečili erozijo davčne osnove in škodljivo konkurenco med državami, ki bi lahko razvodenila učinkovitost morebitnih odločitev o najnižji ravni obdavčitve;

    33. meni, da bi bilo treba v razpravah na ravni OECD/G20 o najnižji davčni stopnji upoštevati razmisleke o opredelitvi ustrezne davčne osnove; meni, da je treba dejansko minimalno davčno stopnjo določiti tako, da bi bila pravična, a tudi ustrezno visoka, da bi odvračala od preusmerjanja dobička in da bi preprečevala škodljivo davčno konkurenco;

    34. meni, da bi bilo treba glede na pravilo o vključitvi dohodka opredeliti najnižjo raven obdavčitve za vsako jurisdikcijo, kjer so multinacionalna podjetja, zato da se jim omejijo možnosti za nadaljnje agresivno davčno načrtovanje ter se ohrani konkurenčno gospodarstvo;

    Sklepne ugotovitve

    35. obžaluje, da na ravni Unije ni enovitega pristopa do aktualnih mednarodnih pogajanj;

    36. poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o ambicioznem skupnem stališču EU za pogajanja v okviru OECD, saj se bodo tako resnično pogovarjale z enim glasom in bodo zgled, kako pravičneje dodeliti pravice do obdavčitve in kako določiti najnižjo raven obdavčitve, ter bodo v mednarodnem davčnem okolju omogočile pravičnost v boju zoper davčno utajo, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkom;

    37. poziva Komisijo, naj pomaga pri pripravi stališča EU; poziva Komisijo naj priskrbi oceno učinka v zvezi s prihodki za vse države članice in za oba stebra vključno z učinki prelivanja, predvsem zato, da bi ohranili načelo usklajenosti politik EU za razvoj; poziva Komisijo, naj Svet in Parlament obvesti o svojih ugotovitvah;

    38. pričakuje, da bodo države članice z OECD in Komisijo delile vse relevantne podatke, s katerimi bo mogoče izdelati najnatančnejše ocene učinka in ustrezne analize;

    39. odločno poziva Komisijo in države članice, naj skušajo doseči dogovor na mednarodni ravni, ki bi ga nato prek evropske in mednarodne zakonodaje prenesli na raven EU; podpira tudi zavezo predsednice Komisije, da bo predlagala rešitev na ravni EU, če do konca leta 2020 ne bo dosežen mednarodni dogovor, a pod pogojem, da ta rešitev EU ne bo omejena samo na digitalna podjetja; meni, da bi tovrstna rešitev okrepila enotni trg, saj bi določili najnižjo raven davka, kar bi onemogočalo enostransko ravnanje;

    40. želi spomniti, da se aktualna mednarodna reforma davka od dohodkov pravnih oseb opira na dva enakovredna stebra, ki se medsebojno dopolnjujeta; zato poziva države članice, naj se o njiju pogajajo v enovitem svežnju potrebnih reform;

    41. poziva Komisijo in Svet, naj pripravita zakonodajno osnovo, s katero bi rezultate mednarodnega dogovora vključili v pravo EU, ter naj čim prej predstavita zakonodajni predlog o tem;

    42. poziva Komisijo, naj razišče možnosti za pravno podlago, pri kateri ne bi bilo potrebno soglasje v Svetu; želi spomniti na prispevek Komisije v njenem sporočilu „Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU“, v katerem je predlagala načrt za glasovanje s kvalificirano večino;

    43. želi poudariti, da mora biti učinkovita in poglobljena mednarodna reforma nujno povezana s preglednostjo; pozdravlja nedavna prizadevanja predsedstva Sveta za ponoven začetek razprav o predlogu EU za javno poročanje po posameznih državah; obžaluje, da v Svetu še vedno niso dosegli splošnega pristopa do tega predloga; poziva države članice, naj se o tem čim prej dogovorijo; poudarja, da bi z javnim poročanjem po posameznih državah pripomogli k učinkovitosti sedanje reforme za preprečevanje erozije davčne osnove;

    44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OECD ter vladam in parlamentom držav članic.

     

    Zadnja posodobitev: 16. december 2019
    Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov