Postopek : 2019/2945(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0246/2019

Predložena besedila :

B9-0246/2019

Razprave :

PV 18/12/2019 - 19
CRE 18/12/2019 - 19

Glasovanja :

PV 19/12/2019 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0110

<Date>{16/12/2019}16.12.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0246/2019</NoDocSe>
PDF 148kWORD 48k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)</Titre>

<DocRef>(2019/2945(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Kati Piri, Evelyne Gebhardt, Isabel Santos, Raphaël Glucksmann</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0246/2019

B9-0246/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)

(2019/2945(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti resolucije z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin[1], z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang[2], z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko[3] in z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija[4],

 ob upoštevanju sklepa konference predsednikov, da nagrado Saharova za leto 2019 podeli Ilhamu Tohtiju, ujgurskemu ekonomistu, ki se bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,

 ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,

 ob upoštevanju 37. dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

 ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

 ob upoštevanju ustnih izjav EU v zvezi s točko 4 na 39. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 18. septembra 2018 in izjav v zvezi s točko 4, ki so jih podale Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Finska in Kanada, v katerih so izrazile zaskrbljenost zaradi samovoljnih pridržanj Ujgurov v taboriščih za „prevzgojo“ v Xinjiangu,

 ob upoštevanju skupne izjave o kršitvah in zlorabah človekovih pravic v Xinjiangu, ki jo je stalni predstavnik Združenega kraljestva pri OZN v imenu 23 držav, vključno s 14 državami članicami EU, 29. oktobra 2019 podal odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije,

 ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice etničnih manjšin,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz pregleda odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o Kitajski,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B. ker so se v zadnjih letih razmere v Xinjiangu, kjer živi več kot 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in Kazahov, naglo poslabšale, saj je absoluten nadzor nad Xinjiangom postal prednostna naloga zaradi nestabilnosti in varnostnega tveganja, ki naj bi ga Ujguri domnevno predstavljali za Xinjiang, ter zaradi strateške lokacije avtonomne ujgurske regije Xinjiang za pobudo En pas, ena pot;

C. ker obstajajo zanesljive informacije, da so bili Ujguri in druge, predvsem muslimanske, etnične manjšine v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang žrtve samovoljnega pridržanja, mučenja, nezaslišanih omejitev verske prakse in kulture ter da je sistem za digitalni nadzor tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, zbiranja podatkov DNK ter z obsežno in vsiljivo policijsko prisotnostjo;

D. ker so kitajske oblasti leta 2014 začele izvajati zadnjo kampanjo „odločnega boja proti nasilnemu ekstremizmu“ in so bile pod pretvezo razširjenih terorističnih groženj z mednarodnimi povezavami omejene in hudo kršene človekove pravice pripadnikov etničnim manjšinam v Xinjiangu;

E. ker obstajajo verodostojna poročila, da je ali je bilo vsaj več sto tisoč ljudi, morda tudi več kot milijon, pridržanih v t. i. centrih za politično prevzgojo, kar je največje množično pridržanje pripadnikov etnične manjšine v svetu danes; ker obstajajo poročila, da so bili mali otroci poslani v državno vodene sirotišnice, če je vsaj eden od njihovih staršev pridržan v internacijskih taboriščih;

F. ker so bili z objavo kitajskih dokumentov obelodanjeni še neodkriti dokazi o tem, da so bili temelji za represivne ukrepe proti Ujgurom, Kazahom in drugim postavljeni z vrsto govorov predsednika Xi Jinpinga uradnikom med obiskom Xinjianga aprila 2014;

G. ker sta pridržanje in preganjanje Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v Xinjiangu številne ljudi prisilila, da so prenehali komunicirati s svojo družino in prijatelji v tujini, tudi v Evropi, zaradi strahu pred maščevalnimi ukrepi oblasti;

H. ker predpisi o verskih vprašanjih, ki so začeli veljati februarja 2018, omejujejo dejavnosti verskih skupin in jih silijo, da pri svojem delovanju bolj sledijo strankarskim politikam; ker novi predpisi ogrožajo osebe, povezane z verskimi skupnostmi, ki nimajo pravnega statusa v državi; ker se verske skupnosti na Kitajskem soočajo z vse večjim zatiranjem;

I. ker se je odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije avgusta 2018 zoperstavil vladi Ljudske republike Kitajske zaradi zlorab v Xinjiangu, vključno z vzpostavitvijo množičnih samovoljnih taborišč za pridržanje; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet septembra 2018 med svojim prvim govorom v tej vlogi opozorila na zelo vznemirljive obtožbe o obsežnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih skupnosti v tako imenovanih taboriščih za prevzgojo v Xinjiangu;

J. ker so se internacijska taborišča v regiji Xinjiang hitro razširila, potem ko je bil avgusta 2016 za guvernerja regije imenovan Chen Quanguo;

K. ker kitajske oblasti ali njihovi zastopniki nadlegujejo in preganjajo kitajske manjšinske skupnosti, ki prebivajo v EU;

L. ker je Kitajska v zadnjih desetletjih dosegla napredek pri uresničevanju gospodarskih in socialnih pravic, saj je iz revščine privzdignila 700 milijonov ljudi, vendar dejansko ne zagotavlja osnovnih mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

M. ker je kongres ZDA 4. decembra 2019 sprejel zakon o človekovih pravicah Ujgurov, ki od zvezne vlade ZDA zahteva, da sprejme takojšnje ukrepe za zaščito človekovih pravic in obsodi ravnanje kitajskih oblasti v regiji Xinjiang, hkrati pa Ujgure, ki prebivajo v ZDA, zaščiti pred nadlegovanjem in preganjanjem Kitajske;

N. ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da si bo še bolj prizadevala spodbujati človekove pravice, demokracijo in pravno državo na vseh področjih svojega zunanjega delovanja ter človekove pravice postaviti v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;

1. obsoja napotitev več tisoč Ujgurov in Kazahov v taborišča za politično prevzgojo na podlagi analize podatkov, ustvarjenih s sistemom napovednega policijskega dela, med drugim na podlagi potovanj v tujino ali ocene, da so preveč verni; poudarja, da so vsakršno pridržanje, kadar se uporablja v nasprotju s temeljnim mednarodnim pravom, preganjanje določenih oseb ali skupin iz etničnih, kulturnih ali verskih razlogov in drugi nehumani akti, ki povzročajo veliko trpljenje ali resno škodo, kadar so storjeni kot del razširjenega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo, nesprejemljivi glede na mednarodni pravni okvir;

2. kitajske oblasti poziva, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo ujgurskega raziskovalca Ilhama Tohtija in zagotovijo, da bo medtem imel redne in neomejene stike z družino in odvetniki, ki jih bo sam izbral, in da ne bo podvržen mučenju ali drugemu slabemu ravnanju; poziva k takojšnji, učinkoviti in nepristranski preiskavi domnevnega mučenja Ilhama Tohtija in sojenju odgovornim;

3. poziva kitajske oblasti v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang, naj zagotovijo informacije o lokacijah in zdravstvenih razmerah pridržanih in naj jih nemudoma izpustijo, če ni dokazov o dejanski kriminalni dejavnosti; poziva kitajske oblasti, naj takoj opustijo prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in kazaške manjšine ter Tibetancev brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti; ponovno poziva kitajske oblasti, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem, tudi visoki komisarki OZN za človekove pravice ter nosilcem mandatov v okviru posebnih postopkov sveta OZN za človekove pravice, omogočijo prost, dejanski in neoviran dostop do regije Xinjiang;

4. je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kitajski organi nadlegujejo Ujgure v tujini in jih poskušajo prisiliti, da vohunijo za drugimi Ujguri, se vrnejo v Xinjiang ali da o razmerah tam ne govorijo, včasih tudi tako, da pridržijo njihove sorodnike; poziva Komisijo in vse države članice EU, naj nemudoma preučijo ta poročila, zagotovijo zaščito pripadnikov diaspore iz Xinjianga in pospešijo prošnje za azil Ujgurov in drugih turško govorečih muslimanov; pozdravlja odločitev Nemčije in Švedske, da začasno ustavi vračanje vseh Ujgurov, Kazahov ali drugih turško govorečih muslimanov na Kitajsko zaradi tveganja samovoljnih pridržanj, mučenja ali drugih oblik slabega ravnanja;

5. zaskrbljeno ugotavlja, da je bistveni pomen „dolgoročne stabilnosti“ v Xinjiangu za uspeh pobude En pas, ena pot privedel do okrepitve dolgoletnih strategij nadzora, ki jih spodbujajo najrazličnejše tehnološke inovacije, in povečanja izdatkov za notranjo varnost, pa tudi do uporabe protiterorističnih ukrepov za kriminalizacijo nestrinjanja in nasprotovanja posameznikov s široko opredelitvijo terorizma; je zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih izvaja Kitajska za zagotavljanje „celovitega nadzora“ Xinjianga, in sicer z vzpostavitvijo elektronskega nadzora Skynet na velikih mestnih območjih, namestitvijo sledilnikov GPS na vsa motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških in bencinskih postajah ter kampanjo policije Xinjianga za zbiranje vzorcev krvi za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK; je globoko zaskrbljen tudi, ker Kitajska tovrstno tehnologijo že izvaža za potrebe avtoritarnih režimov po svetu;

6. je globoko zaskrbljen zaradi poročil o morebitni uporabi prisilnega dela iz internacijskih taborišč v dobavni verigi podjetij EU, ki poslujejo v Xinjiangu, in poročil o sodelovanju s kitajskimi institucijami, ki sodelujejo pri množičnem nadzoru ali pridržanju pripadnikov ujgurskega prebivalstva; poziva subjekte zasebnega sektorja, naj ocenijo svoje dejavnosti v Xinjiangu in prekinejo poslovne odnose, kjer se ugotovi, da neposredno ali posredno prispevajo h kršitvam človekovih pravic;

7. poziva kitajske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, aktiviste, odvetnike, novinarje in predlagatelje peticij, ki so zaprti zaradi svojega dela na področju človekovih pravic, ter naj končajo zatiranje, ki se sedaj izvaja nad navedenimi s pridržanji, sodnim nadlegovanjem in ustrahovanjem; poleg tega poudarja, da morajo kitajske oblasti zagotoviti, da lahko vsi, ki so pridržani v osamitvi, nemudoma stopijo v stik s svojimi družinami in odvetniki, pogoji pridržanja za vse pa morajo izpolnjevati standarde iz načel za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, kakor jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988, vključno z dostopom do zdravstvene oskrbe;

8. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bi prepričali kitajsko vlado, naj zapre taborišča in konča vse kršitve človekovih pravic v Xinjiangu; poziva EU in države članice, naj to sporočilo ponovno predajo kitajski vladi ob vsaki priložnosti in na najvišjih ravneh; obžaluje, da pristop in orodja, ki jih je doslej uporabila EU, niso privedla do oprijemljivega napredka na področju človekovih pravic na Kitajskem, kjer se je stanje na tem področju v zadnjem desetletju le še poslabšalo; poziva novo Komisijo, naj oblikuje in izvaja celostno strategijo EU, da bi zagotovila dejanski napredek na področju človekovih pravic na Kitajskem;

9. poudarja dejstvo, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi po 21. vrhunskem srečanju ponovno potrdili, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane;

10. poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, s katerimi bi Kitajski onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic;

11. poudarja, kako pomembno je, da EU še naprej izpostavlja vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, katerih temeljne svoboščine in pravice kitajski organi že dolgo omejujejo, v vsakem političnem dialogu in dialogu o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do te države zavzela odločno, jasno in enotno stališče; ponovno poudarja, da se je Kitajska s svojim procesom reform in vse večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva k vzpostavitvi dialoga s Kitajsko, da bi jo spodbudili k uresničevanju teh zavez; poleg tega poudarja, da morajo kitajske oblasti še naprej izvajati nacionalne reforme, ki so potrebne za ratifikacijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998;

12. spodbuja uporabo vseh instrumentov, vključno z usmerjenimi sankcijami, če bi se izkazale za ustrezne in učinkovite, proti kitajskim uradnikom, odgovornim za oblikovanje in izvajanje politike množičnega pridržanja Ujgurov in drugih turških muslimanov v Xinjiangu ter za načrtovanje hudega zatiranja verske svobode, svobode gibanja in drugih temeljnih pravic v tej regiji;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0422.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.

[4] UL C 238, 6.7.2018, str. 108.

Zadnja posodobitev: 18. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov