Postopek : 2019/2945(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0249/2019

Predložena besedila :

B9-0249/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 19/12/2019 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0110

<Date>{16/12/2019}16.12.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0249/2019</NoDocSe>
PDF 148kWORD 45k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)</Titre>

<DocRef>(2019/2945(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Phil Bennion, Abir Al-Sahlani, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Gilles Boyer, Sylvie Brunet, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Jérémy Decerle, Anna Júlia Donáth, Engin Eroglu, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Antony Hook, Ivars Ijabs, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ulrike Müller, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Monica Semedo, Susana Solís Pérez, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Yana Toom, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0246/2019

B9-0249/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)

(2019/2945(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem[1], z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang)[2], z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija[3], z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko[4], z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang[5] ter z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin[6],

 ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013,

 ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz poročila o Kitajski Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker so novembra 2019 v javnost prišli kitajski vladni dokumenti, ki prvič podrobno razkrivajo, da Kitajska izvaja sistematično pranje možganov več sto tisoč muslimanov z mrežo strogo varovanih zaporniških taborišč; ker kitajska vlada dosledno zatrjuje, da taborišča nudijo prostovoljno izobraževanje in usposabljanje; ker so v dokumentih, ki so prišli v javnost, navodila za upravljanje taborišč kot strogo varovanih zaporov s strogo disciplino in kaznovanjem ter brez možnosti pobega;

B. ker se položaj človekovih pravic na Kitajskem stalno poslabšuje, odkar je marca 2013 na oblast prišel predsednik Xi Jinping; ker je vlada še zaostrila svojo sovražno nastrojenost do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in veroizpovedi ter pravne države; ker so kitajske oblasti pridržale in sodno preganjale na stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;

C. ker kitajski organi izvajajo vse bolj intenzivno kampanjo množičnega zapiranja v taborišča, vsiljivega nadzora, politične indoktrinacije in prisilne kulturne asimilacije;

D. ker se je represija še okrepila, odkar so 1. februarja 2018 začeli veljati novi predpisi o verskih zadevah, ki so bili sprejeti na ravni regionalne vlade; ker se lahko na podlagi teh predpisov javno ali celo zasebno izražanje verske in kulturne pripadnosti obravnava kot ekstremizem; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov;

E. ker so se razmere v Xinjiangu, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov, hitro poslabšale, saj sta bila stabilnost in nadzor te pokrajine uvrščena med najpomembnejše prednostne naloge kitajskih oblasti; ker obstajajo informacije, da naj bi se taboriščni sistem iz Xinjianga širil v druge dele Kitajske;

F. ker je bila vzpostavljena izpopolnjena mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov;

G. ker je kitajska vlada zavrnila številne prošnje za obisk neodvisnih preiskovalcev v Xinjiangu;

H. ker je guverner pokrajine Xinjiang Shohrat Zakir decembra 2019 zatrdil, da je bilo vseh 1,5 milijona ljudi iz prevzgojnih in internacijskih taborišč „vrnjenih v družbo“, a za to ni predložil nobenih dokazov;

1. je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo Ujguri in druge muslimanske etnične manjšine, kar še dodatno omejuje ustavna jamstva za njihovo pravico do svobodnega kulturnega izražanja in versko svobodo, svobodo govora in izražanja ter pravico do mirnega zbiranja in združevanja; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

2. nujno poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti; vztraja, da se pred kakršno koli drugo izjavo o izpustitvi zapornikov objavijo neizpodbitni dokazi, ki podpirajo takšno trditev;

3. vztraja, naj kitajska vlada nemudoma objavi seznam vseh pridržanih in vseh, ki so bili izpuščeni; poziva kitajsko vlado, naj družine seznani z vsemi podatki o osebah, ki so izginile v pokrajini Xinjiang;

4. poziva, naj se takoj izpustijo samovoljno pridržane osebe in zaporniki vesti, tudi osebe, ki prakticirajo falun gong, in naj se prenehajo prisilna izginotja, ter vztraja, da morajo imeti vse pridržane osebe možnost izbire svojega pravnega zastopnika, dostopa do svoje družine in zdravniške pomoči ter pravico, da se njihov primer razišče;

5. poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Ujgurov;

6. poziva kitajske oblasti, naj predstavnikom neodvisnih medijev in mednarodnim opazovalcem, tudi uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice ter nosilcem mandatov v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice, omogočijo prost, smiseln in neoviran dostop do avtonomne ujgurske regije Xinjiang; meni, da bi morale EU in države članice na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice prevzeti vodilno vlogo glede resolucije o oblikovanju misije za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu;

7. poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

8. izraža razočaranje nad dejstvom, da 37. krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ni prinesel bistvenih rezultatov; poleg tega obžaluje, da kitajska delegacija 2. aprila 2019 ni sodelovala pri nadaljevanju dialoga, ki je omogočal izmenjavo mnenj z organizacijami civilne družbe;

9. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice, naj intenzivneje spremljajo dogajanje na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno s poostrenim vladnim zatiranjem in nadzorom, ter naj se zasebno in javno opredelijo proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj vztraja pri izvedbi neodvisne preiskave o obsegu in naravi sistema taborišč ter številnih obtožbah o domnevnih resnih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic;

10. poziva Svet, naj razmisli o sprejetju usmerjenih sankcij in zamrznitvi premoženja uradnikov in subjektov, odgovornih za zatiranje v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang;

11. vztraja, naj EU, njene države članice in mednarodna skupnost ustavijo izvoz in prenos tehnologije za blago in storitve, ki jih Kitajska uporablja za širitev in izboljšanje svojih sistemov za kibernetski nadzor in napovedovalno profiliranje; meni, da bi morale EU in njene države članice spodbujati evropska podjetja k nadziranju svojih dobavnih verig, da bi zagotovila, da niso vpletena v prisilno delo in da ne podpirajo represije nad Ujguri;

12. poziva države članice EU, naj sprejmejo posebne ukrepe za zaščito ujgurskih prebivalcev in državljanov, ki živijo v drugih državah, pred nadlegovanjem in ustrahovanjem kitajske vlade ter naj zagotovijo, da tuje sile ne kršijo pravic in svoboščin prebivalcev in državljanov držav članic EU;

13. opaža neravnotežje, kar zadeva medijski dostop in svobodo medijev med EU in Kitajsko; poziva Kitajsko, naj medijskim hišam iz EU zagotovi enake pravice in dostop, kot jih imajo kitajske medijske hiše v državah članicah EU;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

[1] UL CE 285, 21.10.2010, str. 80.

[2] UL CE 199, 7.7.2012, str. 185.

[3] UL C 238, 6.7.2018, str. 108.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0422.

Zadnja posodobitev: 18. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov