Postopek : 2019/2978(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0255/2019

Predložena besedila :

B9-0255/2019

Razprave :

PV 18/12/2019 - 21
CRE 18/12/2019 - 21

Glasovanja :

PV 19/12/2019 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0111

<Date>{16/12/2019}16.12.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0255/2019</NoDocSe>
PDF 148kWORD 45k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o stanju na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2019/2978(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Anna Fotyga, Karol Karski, Assita Kanko, Ruža Tomašić, Charlie Weimers, Jadwiga Wiśniewska, Veronika Vrecionová, Valdemar Tomaševski, Alexandr Vondra</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0251/2019

B9-0255/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o stanju na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi

(2019/2978(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 31. maja 2018[1] in resolucije z dne 14. marca 2019[2],

 ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

 ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP) iz leta 2007, katere pogodbenica je Nikaragva,

 ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Nikaragvi z dne 21. januarja 2019 in 14. oktobra 2019,

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice iz septembra 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 10. septembra 2019 na 42. zasedanju Sveta za človekove pravice,

 ob upoštevanju poročila komisije Organizacije ameriških držav na visoki ravni za Nikaragvo z dne 19. novembra 2019,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker Nikaragvo od 18. aprila 2018 preplavljajo politični nemiri in se sooča s krizo na področju človekovih pravic, ki je nastala zaradi brutalne represije vladnih sil in provladnih oboroženih skupin, ki so si prizadevale zatreti vsesplošne proteste po državi;

B. ker je po podatkih Medameriške komisije za človekove pravice umrlo najmanj 328 ljudi, od tega 29 otrok in mladostnikov, več kot 2000 je bilo v tem nasilju ranjenih, medtem ko je bilo na stotine podpornikov opozicije zaprtih, več kot 80 000 ljudi pa je zbežalo iz države;

C. ker je bila večina zaprtih političnih nasprotnikov izpuščena na podlagi nedavnega zakona o amnestiji, ki pa je nezdružljiv z mednarodnimi standardi in ohranja nekaznovanost s preprečevanjem preiskav domnevnih kaznivih dejanj zoper protestnike;

D. ker v nekaterih primerih zaporni organi niso upoštevali sodnih nalogov za izpustitev in so obtožence samovoljno prikrajšali za prostost in ker so obtoženi običajno dobili nesorazmerne kazni, v nekaterih primerih več kot 200 let zaporne kazni, čeprav ustava omejuje zaporno kazen na 30 let;

E. ker ni predpisanih postopkov in se povečuje kriminalizacija opozicijskih voditeljev in političnih oporečnikov;

F. ker je v poročilu visoke komisarke OZN za človekove pravice iz septembra 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi zaslediti številne kršitve človekovih pravic proti novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, kmetom, osebam LGBTI, študentom in članom katoliške duhovščine, vključno z zunajsodnimi poboji, nasiljem provladnih oboroženih skupin, samovoljnim pridržanjem, spolnim nasiljem in mučenjem, zasegom imetja, ustrahovanjem, nadlegovanjem in kampanjami blatenja;

G. ker komisija Organizacije ameriških držav na visoki ravni za Nikaragvo meni, da ukrepi, ki jih je od aprila 2018 vlada Nikaragve sprejela ali jih dovoljuje, niso v skladu s pravicami in jamstvi, ki jih zagotavlja nikaragovska ustava iz leta 1987, in da to povzroča spremembo ustavne ureditve, ki resno ogroža demokratični red v Nikaragvi, kot je določen v členu 20 medameriške demokratične listine;

H. ker se je državljanski prostor v Nikaragvi bistveno zmanjšal, saj se z različnimi ukrepi, od zaprtja neodvisnih medijskih hiš in zasegom njihove lastnine in opreme do zaprtja novinarjev za več mesecev, preprečuje uveljavljanje pravice do mirnega zbiranja in omejuje pravica do svobode izražanja;

I. ker je vlada de facto in de jure sprejela ukrepe, ki vplivajo na svobodo združevanja; ker je narodna skupščina novembra in decembra 2018 razveljavila pravno registracijo devetih organizacij civilne družbe, obtoženih podpiranja „terorističnih dejanj“ med protesti leta 2018, in ker do danes nobena od njih ni bila ponovno pravno registrirana niti jim niso bili vrnjeni premoženje in oprema;

J. ker pozitivnih ukrepov, ki se odražajo v izpustitvi velikega števila političnih zapornikov, ni spremljalo izvajanje vseh sporazumov, sklenjenih marca 2019 med vlado in civilno zvezo, zlasti glede ponovne uvedbe državljanskih in političnih pravic, in ker je vlada Nikaragve po mesecih zastoja, ki je nastal zaradi tega, sprejela enostransko odločitev, da 30. julija 2019 prekine pogajanja;

K. ker nikaragovska vlada vztrajno zavrača nadaljnji dialog z opozicijo, kar daje negativno sporočilo glede njene pripravljenosti, da se bo prizadevala za dosego mirnega in demokratičnega izhoda iz krize;

L. ker je urad OZN za človekove pravice pozval odgovorne v Nikaragvi, naj prenehajo „vztrajno zatirati oporečnike in izvajati stalne samovoljne aretacije ter naj se vzdržijo kriminalizacije zagovornikov človekovih pravic, političnih nasprotnikov in drugih oporečnikov ter napadov nanje“, potem ko so bili na podlagi izmišljenih obtožb aretirani protestniki, ki so skušali dostaviti humanitarno pomoč lačnim stavkajočim v cerkvi v Massayi, tudi belgijski državljanki Amayi Coppens, ki je bila septembra 2018 zaprta, nato junija 2019 izpuščena na prostost in sedaj ponovno aretirana;

M. ker so Daniel Ortega, ki je predsednik po vrnitvi na oblast leta 2007, njegova žena Rosario Murillo, ki je od leta 2016 podpredsednica, in njegova družina obtoženi nepotizma in ker so ZDA nedavno sprejele sankcije zoper njegove sinove na podlagi obtožbe o pranju denarja in korupciji;

N. ker je Svet 14. oktobra 2019 sprejel okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe zaradi razmer v Nikaragvi;

1. podpira težnje večine Nikaragovcev, ki želijo vzpostaviti svobodno, stabilno, bogato, vključujočo in demokratično državo, ki bo spoštovala nacionalne in mednarodne obveze na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

2. zahteva, da se sporazumi z dne 29. marca 2019 v celoti izvajajo za krepitev državljanskih in političnih pravic in jamstev, vključno s ponovno uvedbo političnih svoboščin in pravnega statusa prepovedanih organizacij civilne družbe, prostovoljnim in varnim vračanjem izgnancev, izpustitvijo preostalih političnih zapornikov ter prenehanjem nadlegovanja in ustrahovanja izpuščenih političnih zapornikov in njihovih družin;

3. poziva nikaragovsko vlado, naj se vrne k resnemu, k rezultatom usmerjenemu in vključujočemu nacionalnemu dialogu, s katerim naj se konča sedanja represija in vzpostavijo konkretni pogoji za demokratični prehod, vključno z odkritim procesom volilne reforme v skladu z mednarodnimi standardi, ki bo omogočil zakonodajo, ki bo zagotavljala svobodne in poštene volitve;

4. zahteva takojšnjo izpustitev vseh zapornikov, aretiranih med protesti aprila 2018, in vseh tistih, ki so bili obtoženi zaradi domnevnih kaznivih dejanj običajnega prava kot povračilni ukrep za njihovo stalno udeležbo v civilnih demonstracijah, ter povrnitev vseh pravic in svoboščin izpuščenih oseb in zaključek njihovih primerov, preklic obsodb, povračilo zaplenjenega imetja ter zagotovila za njihovo varnost in telesno celovitost;

5. poziva k neodvisnemu pregledu obsodb in kazenskih sankcij, da bi se reformiralo sodstvo, vključno z imenovanji v skladu z mednarodnimi standardi, kot so temeljna načela o neodvisnosti sodstva in smernice o vlogi tožilcev;

6. zahteva, da nikaragovska vlada razoroži in razpusti provladne oborožene skupine, ki grozijo Nikaragovcem in jih napadajo;

7. vztraja, naj se medijskim hišam vrne zaplenjeno premoženje in obnovijo začasno odpovedane licence, ter poudarja, da jim je treba omogočiti opravljanje dela brez ovir ali povračilnih ukrepov;

8. vztraja na polnem sodelovanju z mednarodnimi organi za človekove pravice, med drugim z Uradom visoke komisarke za človekove pravice in Medameriško komisijo za človekove pravice, in da je treba tem organom omogočiti vrnitev v Nikaragvo;

9. poziva k reviziji zakona o pomilostitvi in zakona o celoviti oskrbi žrtev, da bi žrtvam zagotovili pravico do resnice, pravice in ustrezne odškodnine;

10. poziva, naj Nikaragva takoj zaščiti domorodna ljudstva in ljudstva afriškega porekla, ki so v različnih regijah države tarča nadlegovanja in ubojev, ter poudarja, da mora nikaragovska država te skupnosti nujno zaščititi pred nasilnimi napadi in kopenskimi vdori;

11. opozarja, da mora Nikaragva glede na pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike spoštovati in utrditi načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, in zahteva, da se glede na sedanje okoliščine uveljavi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma in se Nikaragva začasno izključi iz sporazuma;

12. poziva EU in države članice, naj še naprej spremljajo razmere v Nikaragvi in nujno razmislijo o izvajanju ciljno usmerjenih sankcij proti nikaragovski vladi in posameznikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic; poudarja, da so omejevalni ukrepi EU zasnovani tako, da ne škodijo prebivalcem Nikaragve;

13. poziva EU in države članice, naj zamrznejo sredstva in gospodarske vire nekaterih fizičnih ali pravnih oseb in subjektov, odgovornih za hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic ali za represijo nad civilno družbo in demokratično opozicijo v Nikaragvi;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

 

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0219.

Zadnja posodobitev: 18. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov