PREDLOG RESOLUCIJE o nasilnem zatrtju nedavnih protestov v Iranu

16.12.2019 - (2019/2993(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Kati Piri, Jytte Guteland
v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0271/2019

B9-0272/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o nasilnem zatrtju nedavnih protestov v Iranu

(2019/2993(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 4. februarja 2019,

– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella Fontellesa z dne 8. decembra 2019 v imenu EU o nedavnih protestih v Iranu,

– ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 21. novembra 2019 o dogajanju v Iranu,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu[1],

– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

– ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, smernic EU glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja ter smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje,

– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca z dne 30. januarja 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je na desettisoče ljudi v Iranu uveljavilo svojo temeljno pravico do svobode zbiranja ter izrazilo naraščajoče nezadovoljstvo z gospodarskimi in političnimi razmerami; ker so ti nemiri bržkone največji v zadnjih 40 letih;

B. ker so iranske varnostne sile v odzivu na demonstracije, ki je bil verjetno najbolj smrtonosen doslej, uporabile nesorazmerna sredstva in silo zoper protestnike, pri čemer naj bi po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot je Human Rights Watch, ubile več kot 200 in aretirale približno 7000 ljudi;

C. ker smejo v skladu z osnovnimi načeli OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona ti uslužbenci silo uporabljati samo, kadar je to nujno potrebno, in v meri, ki je potrebna za dosego legitimnih ciljev policijske dejavnosti;

D. ker so iranske oblasti po začetku protestov za pet dni blokirale internet v celotni državi, s tem pa nesorazmerno omejile svobodo izražanja in pretok informacij;

E. ker so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, odvetniki in aktivisti v Iranu še vedno tarče nadlegovanja, samovoljnih aretacij, pridržanja in pregona zaradi svojega dela; ker so iransko obveščevalno ministrstvo in druge sile v zadnjih mesecih ostro zatirali civilno družbo;

F. ker je 77 pripadnikov reformistične opozicije, v glavnem članov Islamske iranske fronte za sodelovanje, v izjavi za javnost obsodilo pretirano uporabo sile pri zatiranju protestov; ker jih je bilo nekaj izmed njih privedenih pred iransko sodišče, češ da so širili propagando zoper islamsko republiko, Mohamed Kjanuš Rad in Mehdi Mahmudian pa sta bila aretirana;

G. ker so na iranskih sodiščih pogosta nepoštena sojenja in se kot dokaz na njih uporabljajo z mučenjem pridobljena priznanja;

1. obsoja Iran za vsesplošno in nesorazmerno uporabo sile proti nenasilnim protestnikom, ki so izražali le svoje upravičene zahteve; poudarja, da takšno ravnanje ni sprejemljivo, in iranske oblasti poziva, naj objavijo skupno število smrtnih žrtev in pridržanih, izvedejo transparentne preiskave o nesorazmerni uporabi sile, vključno z neposrednim zatiranjem protestnikov s strani varnostnih sil, ter poskrbijo, da bodo storilci odgovarjali za povzročeno nasilje;

2. zahteva, da oblasti vsem družinam sporočijo, kje so pridržani njihovi sorodniki, slednje pa nemudoma obvestijo o morebitnih obtožbah proti njim ter jim dovolijo obiske pravnih svetovalcev in družinskih članov;

3. obsoja odločitev iranskih oblasti, da blokirajo internetne povezave s svetovnimi omrežji, saj so tako iranskim državljanom preprečile komunikacijo in prost pretok informacij; opozarja, da so takšni ukrepi očitna kršitev svobode govora;

4. poudarja, da je treba vedno spoštovati temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja in svoboda zbiranja, ter poziva iranske oblasti, naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti, vključno z mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah;

5. poziva EU in podpredsednika/visokega predstavnika, naj na dvostranskih in večstranskih forumih, zlasti pa v političnem dialogu na visoki ravni med EU in Iranom, še naprej načenjata vprašanja človekovih pravic z iranskimi oblastmi;

6. poziva države članice EU v Svetu OZN za človekove pravice, naj skličejo posebno sejo tega sveta, da bi ocenili razmere v Iranu in naročili neodvisno preiskavo obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic v tej državi od začetka protestov; poziva Iran, naj preiskovalcem in uradnikom OZN, vključno z nosilci mandata za posebne postopke, omogoči neomejen dostop, med drugim do priporov, ter jim dovoli spremljanje sodnih procesov v povezavi s protesti in njihovimi posledicami;

7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vrhovnemu vodji Islamske republike Iran, predsedniku Islamske republike Iran in poslancem iranske skupščine.

• [1] UL C 215, 19.6.2018, str. 86.