Predlog resolucije - B9-0276/2019Predlog resolucije
B9-0276/2019

PREDLOG RESOLUCIJE o nasilnem zatrtju nedavnih protestov v Iranu

17.12.2019 - (2019/2993(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Cornelia Ernst, Manuel Bompard
v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2019/2993(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0276/2019
Predložena besedila :
B9-0276/2019
Sprejeta besedila :

B9-0276/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o nasilnem zatrtju nedavnih protestov v Iranu

(2019/2993(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom[1], z dne 14. marca 2019 o Iranu, zlasti primeru zagovornikov človekovih pravic[2], z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh[3], z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu[4], z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana[5], z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni[6] in z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu[7],

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella Fontellesa z dne 8. decembra 2019 v imenu EU o nedavnih protestih v Iranu,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke z dne 21. novembra 2019 o razvoju dogodkov v Iranu,

 ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in svobodi izražanja na spletu in drugje,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN z dne 30. januarja 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

 ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 8. februarja 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker so Združene države znova uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, potem ko je predsednik Donald Trump maja 2018 opustil skupni celoviti načrt ukrepanja; ker je predsednik Trump izjavil, da želi na iransko vlado v Teheranu vršiti maksimalni pritisk, da bi „jo prisilil, da se ponovno pogaja o sporazumu“; ker je administracija ZDA maja 2019 opravila izjeme pri sekundarnih sankcijah ZDA za večje uvoznike iranske nafte, kar tretjim državam preprečuje, da kupujejo iransko nafto; ker je predsednik Trump izjavil, da je bil namen te odločitve, da „se iranski izvoz nafte zmanjša na nič, s čimer bi režimu odvzeli glavni vir prihodkov“; ker je zunanji minister ZDA Mike Pompeo 14. februarja 2019 za CBS News izjavil, da so „razmere za Irance (s sankcijami ZDA) mnogo slabše in prepričani smo, da bo to Irance vodilo k mobilizaciji in spremembi obnašanja režima“; ker je trenutni nadzornik politike ZDA do Irana Brian Hook priznal, da bi morali „človekove pravice obravnavati kot pomembno vprašanje pri odnosih ZDA s Kitajsko, Rusijo, Severno Korejo in Iranom“, saj je „izvajanje pritiska na te režime v zvezi s človekovimi pravicami eden od načinov za to, da se jim naložijo stroški, izvaja nasprotni pritisk in jim odvzame strateška pobuda“; ker so ZDA decembra 2019 uvedle sankcije za največjo iransko ladjarsko družbo in največjo letalsko družbo, saj naj bi Teheranu pomagali razvijati balistične izstrelke, kar je v nasprotju s sankcijami OZN;

B. ker je ponovna uvedba sankcij ZDA v letu 2018, zlasti tistih za sektorje energije, ladjarstva in financ, najbolj prizadela izvoz nafte, ki je najpomembnejši vir prihodkov v tujih valutah za Iran; ker je se zaradi sankcij bruto domači proizvod Irana v letu 2018 po ocenah zmanjšal za 4,8 %, v letu 2019 pa naj bi se zmanjšal še za 9,5 %, kot navaja Mednarodni denarni sklad (MDS);

C. ker so ZDA omejile dostop Irana do svetovnih finančnih trgov, tako da so približno 20 iranskih institucij dodale na seznam izrecno opredeljenih mednarodnih teroristov (SDGT) ter vsaj 37 iranskih državnih in zasebnih bank, pa tudi iransko državno naftno podjetje na seznam izrecno opredeljenih državljanov in blokiranih oseb (SDN), za katere veljajo sankcije; ker je lahko vsako podjetje, ki posluje z osebami SDN, predmet pregona v ZDA, kar bi pomenili znatno tveganje za podjetja, banke in svetovne finančne institucije, ki so bistveni pri olajševanju uvoza proizvodov v Iran, vključno s ključnimi zdravili in medicinsko opremo;

D. ker so se iranske rezerve tujih valut zmanjšale na 86 milijard USD – 20 % manj kot leta 2013; ker ima poleg tega Iran po navedbah visokega uradnika ZDA Briana Hooka dostop le do 10 % teh rezerv zaradi omejitev za njegov finančni sektor;

E. ker je iranska valuta v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila 50 % svoje vrednosti, odkar so ZDA odstopile od jedrskega sporazuma; ker je bil padec riala pripisan ekonomskim težavam Irana in visokemu povpraševanju po tuji valuti med Iranci, katerih vrednost prihrankov je padla, njihova kupna moč pa se je drastično zmanjšala;

F. ker je predsedniku Rohaniju leta 2017 uspelo zmanjšati inflacijo na 9 %; ker je MDS ocenil, da je inflacija v letu 2018 strmo poskočila na 30,5 %, in predvidel, da bo leta 2019 dosegla 35,7 %; ker je po navedbah Svetovne banke inflacija v Iranu posebej visoka za hrano, pri čemer se  je aprila 2019 cena mesnih proizvodov medletno povišala za 116 %, podeželsko prebivalstvo pa je bilo nesorazmerno prizadeto; ker je iranski statistični center poročal, da je 12-mesečna stopnja inflacije za gospodinjstva v okviru indeksa cen življenjskih potrebščin konec oktobra 2019 znašala 42 %; ker so se cene hrane in pijač medletno povišale za 61 %;

G. ker so sankcije ZDA proti iranskim bankam drastično zmanjšale sposobnost Irana za financiranje humanitarnega uvoza, s tem pa pomenijo resno grožnjo za pravico Irancev do zdravja in dostop do ključnih zdravil – pri čemer skoraj zagotovo prispevajo k zabeleženim pomanjkanjem – ta segajo od pomanjkanja kritičnih zdravil za bolnike z epilepsijo do omejenih zdravil za kemoterapijo za Irance, ki imajo raka; ker so te sankcije najbolj vplivale na Irance, ki imajo redke bolezni in/ali bolezenska stanja, ki zahtevajo specializirano zdravljenje, in ki ne morejo pridobiti zdravil ali pripomočkov, ki so bili prej na voljo, vključno z bolniki z levkemijo, bulozno epidermolizo ali epilepsijo ter osebami s kroničnimi poškodbami oči zaradi izpostavljenosti kemičnemu orožju med vojno med Iranom in Irakom;

H. ker je EU ponovno potrdila svojo zavezanost jedrskemu dogovoru z Iranom, vključno z določbami o trgovini in tujih investicijah, ter je sprejela ukrepe za zaščito legitimnih trgovinskih in ekonomskih interesov EU; ker je eden od najbolj prepoznavnih ukrepov instrument za podporo trgovinskim izmenjavam (INSTEX) – evropski subjekt za posebne namene, uveden za specifičen cilj ohranitve trgovine z Iranom; ker so vsi ti ukrepi zatajili zaradi asimetrične medsebojne odvisnosti Evrope od gospodarstva ZDA, velikosti trgov ZDA in svetovne vloge ameriškega dolarja; ker mora EU nujno začeti vzpostavljati svojo strateško avtonomijo na področjih, kot so trgovinski in bančni sistemi;

I. ker je posebni poročevalec OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu julija 2019 izjavil, da ni „zaskrbljen le, da bodo sankcije in bančne omejitve prekomerno vplivale na prehransko varnost ter razpoložljivost in razdeljevanje zdravil, farmacevtske opreme in pripomočkov, ampak zaskrbljen tudi zaradi njihovega potencialno negativnega vpliva na operacije in programe OZN ter druge operacije in programe v tej državi“;

J. ker se je v letu 2019 stopnja brezposelnosti v Iranu zvišala s 14,5 % v letu 2018 na 16,8 %;

K. ker je iranska vlada novembra 2019 nepričakovano napovedala, da bo zmanjšala subvencije za gorivo za 50 % in da bodo lahko zasebni imetniki avtomobilov vsak mesec kupili le 60 litrov; ker je s tem iranska vlada sledila priporočilu MDS, podanem leta 2018 med posvetovanji v okviru člena IV; ker je povišanje cen goriva še poslabšalo nevzdržne ekonomske in socialne razmere, ki so posledica sankcij ZDA;

L. ker so se 15. novembra 2019 na več kot 100 lokacijah po vsem Iranu začeli protesti, potem ko je bilo napovedano, da se bo cena goriva zvišala za 50 %; ker so po navedbah visoke komisarke OZN za človekove pravice (UNHCHR) prisotna nasprotujoča si poročila o tem, ali so bile med protestniki tudi oborožene osebe;

M. ker so se po poročilih OZN varnostne sile na proteste odzvale s prekomerno uporabo sile, vključno z uporabo vodnih topov, solzivca, gumijevk, v nekaterih primerih pa tudi pravega streliva proti neoboroženim demonstrantom, ki niso pomenili neposredne grožnje smrti ali hudih poškodb; ker iz poročil izhaja, da so bili v streljanje na protestnike vključeni člani milice Basidž in Islamske revolucionarne garde;

N. ker je bilo po navedbah virov OZN v petih dneh demonstracij, ki so po navedbah uradnih vladnih virov vključevale med 120.000 in 200.000 protestnikov, ubitih vsaj 208 ljudi, med njimi 13 žensk in 12 otrok; ker iz nekaterih poročil – ki jih Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) doslej še ni mogel potrditi – izhaja, da je bilo ubitih več kot dvakrat toliko ljudi;

O. ker so po navedbah OHCHR prisotna poročila, iz katerih izhaja, da se posameznikom, ki so bili ranjeni ali drugače poškodovani v zatrtju protestov, zavrača zdravljenje med pridržanjem;

P. ker iz poročil izhaja, da je bilo v 28 od 31 iranskih provinc od začetka masovnih protestov 15. novembra 2019 aretiranih vsaj 7000 ljudi; ker je UNHCHR izjavila, da je „zelo zaskrbljena glede tega, kako fizično ravnajo z njimi, kršitev njihove pravice do dolžnega postopanja ter možnosti, da bi lahko bili številni med njimi obtoženi kršitev, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, pa tudi glede razmer, v katerih so pridržani“; ker obstajajo poročila, da varnostne sile še vedno izvajajo racije po vsej državi, da bi ljudi aretirale na njihovih domovih ali delovnih mestih;

Q. ker ima OHCHR poročila o ustrahovanju novinarjev, ki so o razmerah želeli poročati v državi in zunaj nje, pri čemer naj bi uradniki obveščevalne službe družinske člane iranskih novinarjev, ki delajo za informativne televizijske kanale s sedežem zunaj Irana, pozvali, da se zglasijo pri njih, in jim grozili s povračilnimi ukrepi;

R. ker po navedbah OHCHR številni od aretiranih protestnikov nimajo dostopa do odvetnika; ker so prisotna poročila o znatno prenapolnjenih centrih za pridržanje in slabih razmerah v teh centrih, ki so v nekaterih mestih – poleg uradnih prostorov za pridržanje – vzpostavljeni v vojašnicah, športnih objektih in šolah;

S. ker so iranske oblasti 16. novembra 2019 skoraj popolnoma onemogočile internetne komunikacije in s tem prekinile skoraj vse načine spletnega komuniciranja za osebe v Iranu, s čimer so nadzor nad internetom uporabile kot način za omejevanje konfliktov; ker je onemogočanje internetnih komunikacij kršitev pravice do svobode izražanja;

1. globoko obžaluje, da je umrlo toliko nedolžnih ljudi, in izraža globoko solidarnost z družinami umrlih in poškodovanih;

2. najstrožje obsoja represivne ukrepe proti protestnikom, ki so uveljavljali svoje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; poziva iransko vlado, naj v skladu z mednarodnimi normami in standardi spoštuje te pravice ter naj v zvezi s protesti ravna čim bolj zadržano; poziva iranske oblasti, naj zagotovijo izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je Iran, v celoti; poudarja, da za uporabo prekomerne sile nad civilnim prebivalstvom ni opravičila;

3. poziva iranske oblasti, naj zagotovijo hitre, neodvisne in nepristranske preiskave vseh kršitev, do katerih je prišlo, vključno z ubojem protestnikov ter primeri smrti in slabega ravnanja med pridržanjem, o čemer se je poročalo, ter vztraja, da je morajo odgovorni za to odgovarjati za svoja dejanja;

4. poziva iranske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse protestnike, ki jim je bila samovoljno odvzeta prostost, ter jim zagotovijo pravico do dolžnega postopanja, vključno z dostopom do odvetnika po lastni izbiri med fazo preiskave;

5. poziva iransko vlado, naj spoštuje pravico Irancev do uveljavljanja svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ter, poleg preiskave kršitev, do katerih je že prišlo, močno omeji uporabo sile s strani varnostnih sil, kot določajo ustrezne mednarodne norme in standardi;

6. obsoja vse ukrepe za namerno preprečevanje ali oviranje dostopa do informacij ali njihovega razširjanja na spletu, kar krši mednarodno pravo na področju človekovih pravic, ter poziva Iran, naj se teh ukrepov vzdrži in preneha z njimi;

7. obsoja odločitev, ki so jo ZDA sprejele 8. maja 2018, in sicer o umiku iz jedrskega dogovora z Iranom, o uvedbi strogih sankcij proti Iranu in o tem, da si bodo prizadevale za spremembo režima v Iranu;

8. poudarja negativen vpliv sankcij na ekonomske in socialne razmere v Iranu, kar vpliva zlasti na običajne Irance in njihovo uživanje svojih ekonomskih in socialnih pravic; poziva, naj EU začne odločen mednarodni dialog o sankcijah v luči njihovih pogubnih učinkov na prizadete ljudi;

9. želi opomniti, da so človekove pravice univerzalne in nedeljive, in obsoja njihovo izkoriščanje v geopolitične ali ekonomske namene; zavrača vse mednarodne ukrepe, ki kršijo namene in načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov v vseh njenih vidikih;

10. ponovno potrjuje, da je spoštovanje človekovih pravic eden osrednjih elementov pri razvoju odnosov med EU in Iranom; poziva, naj se v Teheran napoti delegacija Parlamenta, da bi opozorila na nedavne dogodke in razpravljala o skupnih pomislekih;

11. poziva, naj se začnejo prizadevanja za regionalno spravo in dialog, nadzor nad orožjem in razoroževanje;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Irana, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.

 

Zadnja posodobitev: 18. december 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov