PREDLOG RESOLUCIJE o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope
10.1.2020 - (2019/2990(RSP))
Gunnar Beck, Marco Zanni, Nicolas Bay, Gerolf Annemans, Peter Kofod, Gilles Lebreton
v imenu skupine ID
B9-0037/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope
Evropski parlament,
– ob upoštevanju ustav držav članic EU;
– ob upoštevanju členov 4, 5, 10, 12, 48 in 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo v obdobju 2019–2024, objavljenih 10. septembra 2019,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Evropa edinstvena civilizacija grško-rimskih korenin in krščanske kulture ter povezana z vrednotama svobode in odgovornosti; ker je ta civilizacija zibelka demokracije;
B. ker ne obstaja skupni evropski narod ali demos, pač pa si evropski narodi, vezani vsak na svojo kulturo in identiteto, delijo skupne izzive, ki jih je treba rešiti;
C. ker nacionalna suverenost pripada ljudstvu, ki jo izvaja prek svojih predstavnikov; ker se zato ti predstavniki ne smejo odreči suverenim pravicam ali jih predajati drugim brez učinkovitega nadzora;
D. ker je bila Evropska unija ustanovljena kot skupnost suverenih narodov s skupnimi interesi za doseganje skupnih trgovinskih ciljev;
E. ker je bil ta realistični in omejeni cilj spodnesen z Evropskim enotnim aktom, saj je uvedel zamisel o federalni Evropi na osnovi vrednot, ki je ne delijo vse države članice, in to je bil razlog za sedanjo erozijo nacionalnih identitet, kultur in demokratičnega samoupravljanja v državah članicah;
F. ker državljani držav članic že leta pozivajo, naj Evropska unija spodbuja blaginjo in skupne interese brez ogrožanja njihove nacionalne identitete ali kratenja nacionalnih suverenih pravic;
G. ker EU v resnici ignorira vse večjo zaskrbljenost javnosti zaradi vse tesnejše Unije in še naprej kuje integracionistične projekte, ki ne upoštevajo pomislekov državljanov EU in njihovega skupnega interesa za gospodarsko blaginjo, notranjo varnost in demokratično samoupravljanje;
H. ker aktualni primarni pogodbi vsebujeta mnoge elemente spodletelega osnutka ustavne pogodbe EU, ki je naletel na veliko nasprotovanje javnosti in je bil na referendumu v Franciji in na Nizozemskem tudi zavrnjen;
I. ker vse bolj narašča skeptičnost in celo nezaupanje do Evropske unije v sedanji obliki, do njenega institucionalnega delovanja in mnogih njenih političnih usmeritev, in ker tudi rezultati zadnjih evropskih volitev v več državah, celo v nekaterih ustanovnih državah članicah, kažejo nasprotovanje temu, da bi ta „vse tesnejša Unija“ postala politična realnost;
J. ker je Evropska unija napravila več hudih napak, na primer v zvezi z ustanovitvijo evroobmočja in imigracijsko politiko odprtih vrat, zaradi česar se izgublja zaupanje državljanov držav članic v evropsko sodelovanje;
K. ker so prizadevanja za federalnost za vsako ceno odločilno prispevala k izstopu Združenega kraljestva;
L. ker EU sicer trdi, da je demokracija njeno ustanovno načelo, v praksi pa se upira posrednemu in neposrednemu demokratičnemu preverjanju prek referendumov in dejanske nacionalne parlamentarne odgovornosti;
M. ker člani Sveta in Komisije ter predstavniki Evropskega parlamenta z organiziranjem konference o prihodnosti Evrope na neki način priznavajo, da EU v svoji sedanji obliki ni zadovoljiva;
Konferenca
1. je seznanjen z organizacijo konference o prihodnosti Evrope in s splošno razširjeno željo po poglobljeni razpravi o obsegu in delovanju sodelovanja med državami evropske celine;
2. vztraja, da bi morali biti sklepi te konference dovolj odprti in zajemati vse možnosti, od tega, da bi se lahko nekatere pristojnosti spet vrnile od centra k državam članicam, do predlogov, ki ne bi slepo sledili dogmi o vse tesnejši Uniji; glede tega meni, da je treba pri razmišljanju upoštevati vzajemno koristno mednarodno sodelovanje namesto evropske federacije, resnično spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, medvladno sodelovanje in povratek k soglasnemu ali konsenzualnemu odločanju v Svetu;
3. poudarja, da bo konferenca smiselna samo, če bodo navzoče vse politične sile na vseh ravneh; ima pomisleke glede ponavljajočih se neprikritih poskusov v Evropskem parlamentu, da bi izključili parlamentarne sile in skupine, ki bi si želele alternativne, manj integracionistične evropske poti;
Splošni okvir konference
4. je seznanjen z delom delovne skupine pri praktičnih vidikih organiziranja konference; obžaluje, da čeprav so bile vse skupine vabljene na njene sestanke, pa vse niso imele možnosti sodelovati pri oblikovanju sklepov;
5. ve, da je bila pri organizaciji, v razpravah, objavah in sklepih izražena želja, da bi bila konferenca transparentna; poudarja, da je najboljši instrument za uresničitev tega cilja spoštovanje večjezičnosti, in sicer tako, da se vse izmenjave mnenj in vsi dokumenti dajo na voljo v vseh jezikih EU;
6. pozdravlja težnjo, da bi ves čas konference tudi v velikem številu sodelovali državljani držav članic; spomniti pa želi, da sodelovanja državljanov ne smemo mešati z udeležbo civilnodružbenih akterjev, zlasti nevladnih organizacij, ki imajo včasih svoje lastne cilje in ne zastopajo vedno volje ljudi ali splošnega interesa;
7. poudarja, da je dejanski problem te konference institucionalna organiziranost Unije; meni, da je sicer mogoče razpravljati o posameznih temah, a s sklepi ne smemo zavezovati ne držav članic ne EU, saj ima vsaka svoje lastne postopke za urejanje teh vprašanj; poudarja, da so primerno orodje za prenos ljudske suverenosti in političnih odločitev v konkretne ukrepe volitve (tudi evropske);
Organizacija, sestava in urnik
8. upa, da bodo prispevki na konferenci resno in vestno zastavljeni in da bosta dve leti časa pomenili visokokakovostne razprave, če bodo spoštovani pogoji iz te resolucije;
9. meni, da bi morala biti konferenca kolikor mogoče preprosto strukturirana, zastopane pa bi morale biti politične sile z vseh ravni odločanja;
10. predlaga, da bi konferenco vodile tri modre, izkušene in nevtralne javne osebnosti, zato da bi razprave vodili in organizirali brez vnaprejšnjega prejudiciranja sklepov; meni, da bi moralo operativni nadzor in pregled prispevkov izvesti predsedstvo, sestavljeno iz predstavnikov Sveta, Komisije in političnih skupin Evropskega parlamenta;
11. meni, da bi lahko plenarno skupščino sestavljala tretjina predstavnikov Evropskega parlamenta in dve tretjini članov nacionalnih skupščin, seveda ob spoštovanju političnega pluralizma; zaveda pa se, da tudi taka sestava odpira vprašanje politične legitimnosti;
12. nasprotuje vzpostavljanju državljanskih agor, saj nikakor ne morejo biti reprezentativne za državljane; poudarja, da je ta zamisel problematična zaradi izbire državljanov, organizacije v več državah članicah Unije, operativnih stroškov in plačila za te državljane, pa tudi zaradi dejanskega in trajnega sodelovanja teh državljanov skozi ves proces;
13. predlaga, da če bi zares spoštovali dejansko in neposredno udeležbo državljanov, bi jih bilo treba izbrati z žrebom, pri tem pa paziti, da bodo zastopane vse skupine prebivalstva v državah članicah ter da bo spoštovana generacijska, zemljepisna, sociološka in družbeno-poklicna raznolikost;
14. meni, da je najučinkovitejši, najbolj pošten in verodostojen način sodelovanja državljanov v državah članicah neposredna demokracija, predvsem referendumi;
15. graja pripravo posebnih agor prav za mlade, saj je ta zamisel v neposrednem nasprotju z načelom enakosti državljanov ne glede na starost, saj jim že polnoletnost omogoča uveljavljanje državljanskih pravic in dolžnosti; meni, da utegnejo tovrstne spodbude zanetiti medgeneracijske konflikte, čeprav je vzajemna pomoč med generacijami pomemben temelj naših družb;
Zaključek dela konference
16. poziva konferenco, naj po končanem delu oblikuje smiseln enovit dokument, v katerem bo določila, ali je treba institucionalno delovanje EU spremeniti ali ne;
17. če bo konferenca pozvala k spremembam v ustanovnih pogodbah, vztraja, da morajo države članice o tem razpisati referendum, če to omogoča njihova ustava;
°
° °
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.