PREDLOG RESOLUCIJE o evropskem zelenem dogovoru

10.1.2020 - ((2019/2956(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Bas Eickhout
v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0040/2020

B9-0040/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem zelenem dogovoru

((2019/2956(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju previdnostnega načela iz člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (2010/48/ES)[1],

– ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

– ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

– ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

– ob upoštevanju najnovejših in najbolj izčrpnih znanstvenih dokazov o škodljivih učinkih podnebnih sprememb, ki jih je Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) predstavil v poročilu z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5°C“, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in pripadajočega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

– ob upoštevanju velike nevarnosti za upad biotske raznovrstnosti, kot je opisana v povzetku globalnega ocenjevalnega poročila Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 29. maja 2019, ki je namenjeno oblikovalcem politik,

– ob upoštevanju 25. konference pogodbenic konvencije UNFCCC (COP25), ki je potekala od 2. do 15. decembra 2019 v Madridu v Španiji,

– ob upoštevanju 26. konference pogodbenic UNFCCC, ki bo potekala decembra 2020, in tega, da morajo vse pogodbenice prispevke, določene na nacionalni ravni, v skladu s cilji Pariškega sporazuma povečati,

– ob upoštevanju 15. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15), ki bo oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem in na kateri bodo morale pogodbenice določiti globalni okvir za ustavitev upada biotske raznovrstnosti po letu 2020,

– ob upoštevanju desetega zbirnega poročila o emisijah toplogrednih plinov iz novembra 2019, pripravljenega v okviru okoljskega programa OZN (UNEP) (poročilo o emisijski vrzeli za leto 2019),

– ob upoštevanju prvega zbirnega poročila UNEP o proizvodnji fosilnih goriv iz decembra 2019 (poročilo o proizvodni vrzeli za leto 2019),

– ob upoštevanju poročila „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje,

– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

– ob upoštevanju, da so bile presežene že štiri izmed devetih meja za zmogljivost planeta, kot jih je opredelil Stockholmski center za odpornost (Stockholm Resilience Center) za namene merjenja varnega okolja za dejavnosti človeštva in splošnega stanja sistema na Zemlji,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP 25)[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[4],

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 o podnebnih spremembah,

– ob upoštevanju ugotovitev in priporočil odbora za skladnost v zvezi s sporočilom Accc/C/2008/32 (del II) o skladnosti Evropske unije, ki jih je 17. marca 2017 sprejel odbor za skladnost Aarhuške konvencije,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o izvajanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (direktiva o okoljski odgovornosti)[5],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030[6],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi[7],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki[8], 

– ob upoštevanju malteške ministrske deklaracije MedFish4Ever z dne 30. marca 2017,

– ob upoštevanju pregleda izvajanja okoljske politike za leto 2019 (COM(2019)0149),

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker vlade že od vrha o okolju v Riu leta 1992 na mednarodni ravni uradno priznavajo znanstvene podatke o hudi in neposredni nevarnosti za dobrobit človeštva na planetu, ki je posledica okoljske škode, povzročene zaradi človekovih dejavnosti;

B. ker se je izkazalo, da je bilo poročilo o omejitvah za rast iz leta 1972, ki je vsebovalo računalniško simulacijo eksponentne gospodarske rasti in rasti prebivalstva ob omejenih virih, znanstveno točno opozorilo, vendar so ga politiki v zadnjih desetletjih žal zanemarjali;

C. ker je bilo v Sternovem poročilu iz leta 2006 ugotovljeno, da bi prednosti odločnega in pravočasnega ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami daleč pretehtale stroške neukrepanja; ker bodo brez ukrepanja skupni stroški podnebnih sprememb odslej enakovredni vsaj 5 % letnega svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in se ne bodo več zmanjšali;

D. ker nedavna znanstvena poročila, ki so jih med drugim pripravili Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) in Evropska agencija za okolje (EEA), jasno kažejo, da dosedanje politike niso preprečile katastrofalne prekoračitve zmogljivosti planeta z namenom ohranjanja človekove blaginje – posledice so zlasti segrevanje planeta za več kot 1,5°C, upad biološke raznovrstnosti, motnje biogeokemičnih ciklov in tveganje ekološkega zloma;

E. ker ta poročila med drugim navajajo, da učinkoviti politični ukrepi in tehnologije, s katerimi bi se lahko tej prekoračitvi izognili, ne le obstajajo, temveč so tudi socialno in ekonomsko izvedljivi, in da morajo politiki v naslednjem desetletju poskrbeti za njihovo uvedbo;

F. ker sta posebna anketa Eurobarometra iz aprila 2019 in redna anketa iz jeseni 2019 pokazali, da so podnebne spremembe razlog za vse večjo skrb državljanov EU, saj jih kar 93 % meni, da gre za resen problem;

G. ker je Parlament novo sestavo Komisije pozval, naj poskrbi, da bodo vsi njeni predlogi v celoti usklajeni s ciljem, da se globalno segrevanje omeji na manj kot 1,5 °C in da se ustavi izguba biotske raznovrstnosti;

H. ker bo prehod na trajnosten in vključujoč družbeno-gospodarski model prinesel socialne, okoljske in ekonomske koristi ter preprečil nove socialne, okoljske in ekonomske stroške, ki bi precej presegli finančno naložbo, potrebno za prehod;

I. ker je EU med finančno krizo odobrila 5 milijard EUR za reševanje bank in ker je ECB v obdobju 2015–2019 namenila 400 milijard EUR za program kvantitativnega rahljanja;

J. ker znanstvena literatura priča, da bi prehod na prehrano, ki je bolj rastlinskega izvora, zmanjšal pritiske na zemljo in emisije iz kmetijskega sektorja ter prispeval k obnovi ekosistemov;

K. ker zagotavljanje pravičnega prehoda zajema porazdelitev koristi brez diskriminacije, aktivno pomoč socialno izključenim, predvsem da se zmanjšajo nedopustne razlike v EU, in strogo spoštovanje načela „onesnaževalec plača (in ne prejme plačila)“ pri pripisovanju stroškov;

L. ker bi moralo biti previdnostno načelo iz PDEU temelj vseh ukrepov v sklopu evropskega zelenega dogovora, da se zavarujeta zdravje in okolje;

M. ker je EU odgovorna za približno 10 % vseh svetovnih emisij in mora zato uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bo prevzela odločno vodstvo v mednarodnem merilu in spodbudila ambicioznejši pristop mednarodnih partneric, zlasti ZDA, Kitajske, Indije, Rusije, Japonske in Brazilije;

N. ker pravičen prehod tudi pomeni, da imajo ljudje neoviran dostop do pravnega varstva v zvezi s podnebnimi in okoljskimi obveznostmi Unije, njenih držav članic in zasebnega sektorja ter pravico do polnega uveljavljanja tega varstva;

O. ker je odbor za skladnost z Aarhuško konvencijo ugotovil, da EU ne izpolnjuje zahtev iz člena 9(3) in (4) Konvencije glede dostopa javnosti do pravnega varstva, ter da ne uredba o uporabi določb Aarhuške konvencij ne sodna praksa Sodišča Evropske unije ne izvajata obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odstavkov, niti nista skladna z njimi, zato je pregled uredbe v skladu s Konvencijo obveznost, ne pa možnost, kot je mogoče razbrati iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru;

P. ker je nizozemsko vrhovno sodišče 20. decembra 2019 ugotovilo, da podnebne spremembe kršijo človekove pravice, zlasti člena 2 in 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, in da morajo vse države članice ukrepati, ne glede na to, kako bodo ukrepali mednarodni partnerji; ker so vse države članice podpisnice Konvencije, pristop Unije h Konvenciji pa je določen z Lizbonsko pogodbo;

Q. ker je Komisija začela postopek ocenjevanja in preverjanja ustreznosti, da bi ugotovila, koliko pravila na ravni Unije prispevajo k boju proti okoljskemu kriminalu in boljšemu varstvu okolja, da bo opravila morebitni pregled teh pravil o okoljskem kriminalu; ker je treba to očitno izvesti na način, ki je skladen z ambicijami, opredeljenimi v evropskem zelenem dogovoru;

Skladen in celovit akcijski načrt za odzivanje na izredne podnebne in okoljske razmere

1. ponovno poudarja, da je po razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer nujno takojšnje in ambiciozno ukrepanje, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C in preprečili množično izgubo biotske raznovrstnosti; v zvezi s tem pozdravlja objavo sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru; meni, da bi morala Unija sprejeti akcijski načrt, ki bi prinesel preobrazbo in bo celovit, vključujoč, nediskriminatoren in usklajen, da bi zagotovila socialno pravičen prehod v vseh regijah in različnih sektorjih gospodarstva za blaginjo v mejah zmogljivosti planeta;

2. poudarja, da je treba vsem, ki živijo v Evropi, brez diskriminacije zagotoviti temeljno pravico do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter stabilnega podnebja in da mora biti ta pravica v celoti izvršljiva prek pravosodnega sistema na nacionalni ravni in ravni EU;

3. poudarja, da je evropski zeleni dogovor projekt preobrazbe, ki bo moral bistveno spremeniti način ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu  s tem, da bo v naše socialno tržno gospodarstvo znova povrnil naš gospodarski model; poudarja, da se je dohodkovna neenakost v EU med skupinami z visokim in nizkim dohodkom od krize sicer povečala, a se je delež prihodkov najrevnejše petine prebivalstva zmanjšal na samo 7,7 % skupnega nacionalnega dohodka; delež naložb (zasebnih in javnih) v vrednosti BDP je v EU še vedno pod ravnjo iz obdobja pred krizo, možnosti, da bi koristno izrabili vztrajno visoke ravni prihrankov, pa niso izkoriščene; poudarja, da je za naše gospodarstvo značilna velika financializacija, posledica katere je nevzdržno kratkoročno naravnano realno gospodarstva; ugotavlja, da obstaja povečano tveganje, da se bodo naložbe v fosilna goriva spremenile v nasedle naložbe, kar bi lahko negativno vplivalo na finančne trge, vlagatelje in finančne institucije;

4. poziva k takemu evropskemu zelenemu dogovoru, ki bo obravnaval sedanje pomanjkanje naložb in neenakosti s tem, da bo izkoristil prevladujoče okolje nizkih obrestnih mer za zasebne in javne naložbe za okolju prijaznejše gospodarstvo, zmanjšanje neenakosti in zagotavljanje osnovnih javnih dobrin v prihodnosti; poziva k preoblikovanju finančnega sektorja, da bi ga ponovno povezali z realnim gospodarstvom, hkrati pa omejili sistemsko finančno nestabilnost, zlasti z obravnavo tveganja nasedlih naložb; priznava, da se bodo naša gospodarstva zaradi korenite in prelomne preobrazbe soočila z izgubo delovnih mest v nekaterih sektorjih, za katera bi lahko evropski zeleni dogovor zagotovil (in mora zagotoviti) drzne rešitve, ki bodo prinesle nova kakovostna delovna mesta, socialno varnost in perspektivo za najbolj prizadete regije;

5. poudarja, da so Unija in njene države članice med letoma 1990 in 2018 uspele zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov za 23 %, čeprav so si prizadevale za gospodarsko rast, vendar je ekološki odtis Evrope še vedno znaten, kot je potrdila Evropska agencija za okolje; poudarja, da raziskave kažejo, da bi bilo potrebnih 2,8 planetov Zemlja, da bi zadovoljili svetovno povpraševanje evropske proizvodnje in porabe naravnih virov; zato poudarja, da se evropski zeleni dogovor ne bi smel omejiti le na bistveno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v Uniji, temveč bi moral obravnavati tudi uvožene emisije in skupni svetovni odtis Unije;

6. močno obžaluje, da je Komisija sedanji okvir za evropski zeleni dogovor opredelila kot „novo strategijo za rast“, saj mora, nasprotno, njen poglavitni cilj zagotoviti skupno blaginjo v mejah zmogljivosti planeta; vztraja, da mora Komisija pojasniti, da je povečanje ekonomske dodane vrednosti, kot je tradicionalno opredeljena, pri izbiri med političnimi možnostmi v okviru evropskega zelenega dogovora močno podrejeno učinkovitosti pri doseganju podnebnih in drugih okoljskih ciljev; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za drugačne načine kot je BDP za merjenje blaginje in dobrobiti v Uniji in njenih državah članicah;

7. meni, da je evropski dogovor edinstvena priložnost za ponovno oživitev evropske demokracije v smeri bolj pravičnega, vključujočega, sodelovalnega, preglednega in odgovornega modela gospodarskega in javnega upravljanja; poziva Komisijo, naj izkoristi to priložnost, da bi dosegla te cilje v svojem pristopu k ekološki preobrazbi;

8. je trdno prepričan, da bi morala biti okoljska ambicija zelenega dogovora vodilo pri celotnem delu nove Komisije, zlasti z zagotavljanjem, da bodo vsi novi zakonodajni in nezakonodajni predlogi ter ustrezna veljavna zakonodaja skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C, zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti in spoštovanja zmogljivosti planeta;

9. je trdno prepričan, da bi moral evropski zeleni dogovor spodbujati celostni pristop in združiti vse sektorje na poti k istemu cilju; meni, da je vključevanje različnih politik v celostno vizijo dejanska dodana vrednost evropskega zelenega dogovora in bi ga bilo zato treba okrepiti; poziva Komisijo, naj oblikuje in izvaja evropski zeleni dogovor kot krovni okvir z ustrezno upravljavsko strukturo, podrobnimi, celovitimi strategijami in strategijami preobrazbe za vsak sektor, da bi določila, kako bo vsak od njih prispeval k ciljem evropskega zelenega dogovora, skupaj z oceno ustreznih potreb po financiranju;

10. poziva, naj se program evropskega zelenega dogovora za preobrazbo umesti v središče prenovljenega evropskega semestra, da bi z zavezujočimi ukrepi zagotovili, da bodo socialno-ekonomske, makroekonomske in fiskalne politike vseh držav članic prispevale k ciljem evropskega zelenega dogovora in bile skladne z njimi;

11. vztraja, da pravičen prehod – če želimo, da resnično nihče ne bo zapostavljen–, ne sme pomeniti samo lajšanja nekaterih gospodarskih učinkov na podjetja, temveč mora obravnavati gospodarske, regionalne, geografske, starostne, spolne in druge neenakosti v EU, da bodo koristi – vključno z novimi delovnimi mesti v zelenih sektorjih, nižjimi računi za energijo, čistim zrakom in vodo – porazdeljeni na način, ki bo te neenakosti zmanjševal, stroške pa bodo nosili predvsem tisti, ki imajo največ koristi od dejavnosti, ki prispevajo k izrednim podnebnim razmeram;

12. obžaluje, da sporočilo o evropskem zelenem dogovoru ne upošteva vidika spolov ali določa ukrepov in ciljev s področja enakosti spolov in Evropsko komisijo poziva, naj na vseh ravneh vključi načelo enakosti spolov ter podnebne in okoljske ukrepe, ki upoštevajo enakost spolov; poziva Komisijo, naj izpolni zavezo predsednice Ursule von der Leyen za spodbujanje enakosti spolov pri snovanju vseh politik in predloge podpredsednika Fransa Timmermansa za nadaljevanje „dvotirnega pristopa k vprašanju spolov in podnebnih sprememb“ ter sprejme ukrepe za vključitev vprašanja enakosti spolov in podnebnih vprašanj v vse vidikih evropske razvojne politike; opozarja, da je za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev bistvena koristna in enakopravna udeležba žensk v organih odločanja ter na ravni EU, na nacionalni in lokalni ravni;

Povečanje podnebnih ambicij EU do leta 2030 oziroma 2050

13. pozdravlja priznanje, da sedanji nacionalno določeni prispevki Unije niso skladni z zavezo Unije, da bo spoštovala dolgoročne cilje Pariškega sporazuma, ter poziva Komisijo in države članice, naj nujno pospešijo podnebno ukrepanje; poziva Komisijo, naj do marca 2020 predstavi ambiciozno evropsko podnebno zakonodajo, s katero bo na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov o načinih, združljivih s ciljem ohranjanja globalnega segrevanja pod 1,5 °C, zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu za vsaj 65 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2040, uveden ogljični proračun Unije in vključen v pravo Unije;

14. poziva Komisijo, naj čim prej in najpozneje do junija 2021 pregleda vse instrumente politike Unije na področju podnebja in energije in jih uskladi s tem ambicioznim srednje- in dolgoročnim podnebnim ciljem ter naj čim prej odpravi morebitne vrzeli ali neskladnosti v sedanjih politikah Unije ali mednarodnih obveznostih, zlasti v zvezi z obravnavo biogoriv in gozdne biomase v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov in sistemom EU za trgovanje z emisijami, ter do junija 2020 predloži strateški načrt Unije za metan, vključno s posebnimi cilji za zmanjšanje njegovih emisij, instrumenti in možnostmi politike za hitro obravnavo in občutno zmanjšanje emisij metana v vseh ustreznih sektorjih, kot so kmetijski sektor, sektor odpadkov in energije;

15. obžaluje, da Komisija v evropskem zelenem dogovoru ni izrecno opredelila načrtov za revizijo uredb o fluoriranih plinih; meni, da bi morala Komisija izkoristiti priložnost, ki ga prinaša pregled uredbe o fluoriranih plinih leta 2020, da bi odpravila že znane pomanjkljivosti, ki ogrožajo podnebne ambicije Unije, na primer nezakonito trgovino z delno halogeniranim fluoroogljikovodikom, in nezadostno ukrepanje proti uporabi žveplovega heksafluorida (SF6);

16. pozdravlja cilj  učinkovitega določanja cen ogljika v celotnem gospodarstvu in poziva Komisijo, naj izvede ambiciozno reformo sistema EU za trgovanje z emisijami, da bi zagotovila podnebno nevtralnost do leta 2040, vključno z znatnim povečanjem linearnega faktorja zmanjšanja, odpravo vseh brezplačnih pravic, uvedbo učinkovite in povišane spodnje cene ogljika ter razširitvijo sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski promet; pozdravlja zavezo Komisije, da bo uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje v mednarodni trgovini; meni, da bi moral pregled direktive o obdavčitvi energije odpraviti neupravičeno in okolju škodljivo oprostitev plačila davka, ki se trenutno uporablja za letalstvo in pomorska goriva, ter zagotoviti učinkovito in pravično določanje cen ogljika za vse sektorje, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami; poudarja, da bi morali biti takšni ukrepi načrtovani previdno, da ne bi povečali neenakosti, in odločno spodbuja dodeljevanje dodatnih davčnih prihodkov za zmanjšanje neenakosti, da bi pokrili stroške tistih, ki jih bo prehod najbolj prizadel, in zagotavljanje, da pri prehodu na podnebno nevtralno celino nihče ne bo zapostavljen;

17. meni, da bi bilo treba vse obstoječe ukrepe o selitvi virov CO2 nadomestiti s politikami in instrumenti, ki internalizirajo vse stroške, povezane z emisijami toplogrednih plinov; v zvezi s tem pozdravlja predlog za vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, združljivega s pravili STO, in dejstvo, da naj bi bil ta mehanizem alternativa obstoječim ukrepom, ne pa jih dopolnjeval, vendar močno obžaluje, da na njegovo uvedbo vplivajo stalne razlike v prizadevanjih med Unijo in njenimi mednarodnimi partnerji;

18. poudarja, da lahko naravne rešitve Uniji in njenim državam članicam pomagajo doseči cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in biotske raznovrstnosti; vztraja, da morajo naravne rešitve morajo dopolnjevati  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri viru; je zaskrbljen zaradi negativnih trendov na področju varstva, ohranjanja in izboljšanja evropske narave in biotske raznovrstnosti, kot je navedeno v poročilu o stanju okolja za leto 2020; zato poziva k uvedbi strategije za naravne podnebne rešitve, vključno s pravnim okvirom za ohranjanje dobrega ekološkega stanja ekosistemov, izvajanje politike ničelne stopnje degradacije in obnovo degradiranih ekosistemov, tudi s popolno zaščito vsaj 30 % kopenskih in morskih ekosistemov ter trajnostnim upravljanjem preostalih območij;

19. poziva Komisijo, naj nadaljuje s pripravo dolgoročne strategije, da bi jo v skladu s Pariškim sporazumom predložili UNFCCC do leta 2020 in ki bo vključevala nov scenarij, temelječ na gospodarstvu, ki bo visoko energijsko učinkovito in zelo gospodarno z viri ter bo temeljilo na povsem obnovljivih virih energije, pri čemer se bo opiralo na ekosistemske rešitve, ne pa na tehnologije za odstranjevanje ogljika, ki bi lahko pomenile znatna tveganja za ekosisteme, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost;

20. pozdravlja napoved, da bo do marca 2020 objavljen evropski podnebni pakt, ki bo združeval javne in nedržavne akterje na področju podnebnih ukrepov; priznava, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri uresničevanju podnebnih ciljev; poziva izvršnega podpredsednika, pristojnega za evropski zeleni dogovor, naj k oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju evropskega zelenega dogovora v celoti pritegne lokalne in regionalne oblasti ter predstavnike civilne družbe; poziva k okrepitvi pristopa upravljanja na več ravneh in priznanju lokalnih in regionalnih akterjev kot najustreznejših ravni upravljanja za odločilni prehod na brezogljično gospodarstvo;

21. ponovno poziva k reviziji Aarhuške uredbe, direktive o okoljski odgovornosti in Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja, da bi v vseh državah članicah in na ravni Unije zagotovili izvajanje načela, da plača onesnaževalec, tudi z jasnimi pravili o odgovornosti podjetij za okoljsko škodo, ter omogočili žrtvam onesnaževanja in okoljskih kaznivih dejanj dostop do pravnega varstva;

22. meni, da obstaja temeljno in nezdružljivo navzkrižje med interesi industrije fosilnih goriv in ukrepi, ki jih zahteva evropski zeleni dogovor; zato vztraja, da morajo biti snovalci politik in njihovi predstavniki na ravni Unije ali držav članic, ko se ukvarjajo z industrijo fosilnih goriv, oziroma tisti, ki si prizadevajo za interese te industrije, v celoti odgovorni za svoje delo in morajo delovati pregledno; vztraja tudi, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bodo industrija fosilnih goriv in tisti, ki si prizadevajo za njene interese, delovali in ukrepali na popolnoma odgovoren in pregleden način; poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja o posodobljenem medinstitucionalnem registru za preglednost, da bo vključeval plodno sodelovanje Sveta EU in vseh stalnih predstavništev;

23. pozdravlja napoved Komisije, da bo do leta 2030 postala podnebno nevtralna; opozarja, da je Evropski parlament ogljično nevtralen že od leta 2016, predvsem prek svojih okoljskih politik in politik EMAS, uporabo sheme za poravnano in zelenih certifikatov za električno energijo; meni, da bi moral Parlament okrepiti svoje podnebne ukrepe z uvedbo politik, s katerimi bi do leta 2030 postal doma podnebno nevtralen; nalaga predsedstvu Evropskega parlamenta, naj do konca leta 2020 razpravlja in  dogovori o časovnici za dosego tega cilja;

Zagotavljanje čiste, cenovno ugodne in varne energije

24. pozdravlja prizadevanje Komisije za razogljičenje energetskega sistema, da bo lahko EU najpozneje do leta 2050 in po možnosti do leta 2040 dosegla neto ničelno stopnjo emisij; pozdravlja tudi prednostno obravnavo energijske učinkovitosti; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj v vseh sektorjih in politikah izvajajo načelo, da je energijska učinkovitost na prvem mestu; obžaluje, da Komisija ne obravnava povratnega učinka ukrepov za energijsko učinkovitost, ko pa je empirično dokazano, da ta izniči pomemben delež začetnih dobičkov; poziva Komisijo, naj ga ustrezno obravnava pri snovanju prihodnjih politik in ukrepov;

25. meni, da je prinesel evropski zeleni dogovor pomemben in edinstven zagon za oblikovanje vizije poti do popolnoma energijsko učinkovitega energetskega sistema, ki bo temeljil na energiji iz obnovljivih virov in se bo lahko odzival na pričakovanja ljudi v EU; poziva Komisijo, naj nujno razvije dodaten scenarij, s katerim bi dosegli v celoti obnovljive vire energije v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2040;

26. poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2021 pregleda vso ustrezno energetsko zakonodajo, da bi dosegli zavezujoči cilj glede energijske učinkovitosti, ki znaša vsaj 45 % do leta 2030, in zavezujoči cilj najmanj 40 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030 kot nujen korak za energijsko učinkovito gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije, ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 65 % do leta 2030; vztraja, da mora Komisija za vsako državo članico določiti zavezujoče cilje za energijsko učinkovitost in za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 ter zagotoviti, da bo vsa s tem povezana zakonodaja jasna, izvršljiva in brez pravnih vrzeli;

27. zahteva takojšnjo ukinitev neposrednih in posrednih subvencij za jedrsko energijo in subvencij za fosilna goriva na ravni EU, države članice pa poziva, naj uvedejo enake zahteve na nacionalni in podnacionalni ravni;  poziva k postopni opustitvi jedrske energije ter uporabe lignita, premoga, šote in naftnega skrilavca za proizvodnjo energije do leta 2030 ter k prepovedi uporabe fosilnih goriv do leta 2040, ob zagotavljanju pravičnega in vključujočega prehoda;

28. poudarja, da morajo biti partnerske države v celoti vključene v politike zelenega dogovora in imeti na voljo možnost, da izkoristijo financiranje, zlasti za raziskave in pravičen prehod. opozarja, da morajo države Zahodnega Balkana pri proizvodnji energije za domačo dobavo elektrike in ogrevanja, pa tudi za uvoz električne energije v EU, opraviti energetski prehod s premoga in lignita;

29. vztraja, da mora EU nameniti prednost boju proti revščini, vključno z energijsko revščino, in socialni pravičnosti; podpira vključitev cilja zmanjšanje energijske revščine in sprejetje njene usklajene opredelitve;

30. poziva Komisijo, naj trg plina oblikuje v skladu s prvim načelom energijske učinkovitosti in ciljem postopne odprave uporabe fosilnih goriv, da bi do leta 2040 dosegli podnebno nevtralnost; meni, da bi lahko s četrtim seznamom projektov skupnega interesa ustvarili odvisnost od visokoogljičnih tehnologij in s tem ogrozili cilj podnebne nevtralnosti do leta 2040; meni, da je vloga plina iz obnovljivih virov omejena, zato poziva k omejitvi njegove uporabe v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, pri čemer je treba zagotoviti, da bo plin iz obnovljivih virov omejen samo na bioplin ali vodik iz obnovljivih virov, pridobljena v energijsko učinkovitih postopkih in samo iz trajnostno razpoložljivih surovin;

31. opozarja, da jedrska energija ni varna ali trajnostna ali stroškovno učinkovita tehnologija, zato priznava, da ne predstavlja podnebne rešitve, EU, države članice in EIB pa poziva, naj prenehajo financirati to tehnologijo in preusmerijo sredstva, ki so na voljo, v naložbe v obnovljive vire energije, energijsko učinkovitost in razvoj pametnih omrežij; priznava, da je zaradi neprožnosti dobave jedrska energija sama po sebi nezdružljiva z mešanico obnovljivih virov energije in da škoduje razvoju trajnostnih rešitev; opozarja, da ni države na svetu, ki bi imela dovolj globoko geološko odlagališče za dolgoročno odlaganje jedrskih odpadkov, ki znatno in dolgoročno škodijo okolju; predlaga revizijo pogodbe Euratom za vključitev varnostnih načel, zlasti za razgradnjo jedrskih elektrarn in skladiščenje radioaktivnih odpadkov, pa tudi obveznosti zavarovanja odgovornosti;

Energijsko in z viri učinkovita gradnja in obnova

32. pozdravlja predlog pobude za spodbuditev novega vala obnove v Evropi, pa tudi ukrepe za lajšanje dostopa do finančnih sredstev za obnovo stavb; odločno vztraja, da mora ta vključevati poseben poudarek na socialnih in najemniških stanovanjih;

33. poudarja, da vsak evropski državljan potrebuje cenovno dostopen, zdrav in varen kraj, kjer se počuti doma; obžaluje, da se v preteklosti nezakonodajni ukrepi in ambiciozne pobude niso izkazale za uspešne in da veljavne zakonodaje izzivov ne obravnavajo ustrezno;

34. poziva k zakonodajnim ukrepom in potrebnim naložbam, da bi povečali letno stopnjo prenove stavb na 3 % in zagotovili, da bo obstoječi stavbni fond obnovljen v skladu s standardom skoraj ničelne porabe energije; zavrača zamisel o razširitvi sistema EU za trgovanje z emisijami na stavbne emisije, saj bi s tem javnemu ukrepanju odvzeli odgovornost in bi lahko to vodilo k višjim stroškom energije za najemnike in lastnike domov;

35. poudarja vlogo energetskih skupnosti državljanov in sektorskega povezovanja v trajnostnem gospodarstvu; poziva k oblikovanju celostne in vključujoče politike povezovanja socialnih storitev, industrijskih, mobilnostnih in energetskih funkcij domov, delovnih mest in javnih stavb v korist evropskih državljanov;

36. poudarja, da obstoječe pobude, kot je „pametno financiranje za pametne stavbe“, potrebujejo več sredstev in da še niso v celoti izkoriščene; poziva k namenskim instrumentom financiranja za nove poslovne modele, kot so podjetja za energetske storitve (klasifikacija ESCO), kombinacija brezplačnih svetovalnih storitev za prenovo stavb z razširjeno in ustrezno financirane evropske pomoči na področju energije na lokalni ravni (ELENA), da bi opredelili in združili male projekte prenove v projekte, ki bi bili privlačni za banke, ter uvedbo dodatnih brezplačnih svetovalnih storitev in kompletov za energijsko učinkovitost za državljane;

Pritegnitev industrije k prizadevanjem za čisto in krožno gospodarstvo

37. pozdravlja zavezanost podnebno nevtralnemu in krožnemu gospodarstvu, zato Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo vsi ukrepi za doseganje podnebno nevtralnega in krožnega gospodarstva v celoti usklajeni s prizadevanji za nestrupeno okolje, da bi dosegli cikle nestrupenih materialov;

38. poziva k določitvi zavezujočih ciljev na ravni EU za zmanjšanje porabe primarnih surovin in povečanje učinkovitosti virov, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli trajnostno in čisto krožno gospodarstvo;

39. poziva k internalizaciji zunanjih stroškov z ustreznim obdavčenjem sredstev in poudarja, da je treba v gospodarskih računovodskih in makroekonomskih politikah upoštevati potrebo po ohranjanju porabe virov znotraj zmogljivosti planeta;

40. pozdravlja dejstvo, da bo Komisija marca 2020 sprejela industrijsko strategijo EU za obravnavo dvojnega izziva zelene in digitalne preobrazbe, vendar poudarja, da mora biti ta strategija v skladu s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2040 in da mora biti obnovitev evropske industrije osredotočena na učinkovito rabo energije in virov ter gospodarstvo, ki temelji na življenjskem ciklu in pristopu čistega krožnega gospodarstva, če želi ohraniti konkurenčnost in postati vodilna svetovna sila na področju okolju prijazne proizvodnje; poziva k uvedbi rednega poročila o spremljanju, ki bo osredotočeno na konkurenčnost in krizno odpornost ekološke industrije, MSP in zagonskih podjetij;

41. poziva, naj industrijska politika EU usmerja naložbe v ustvarjalnost, spretnosti in znanja, inovacije, trajnostne tehnologije in rešitve ter naj spodbuja modernizacijo evropske industrijske baze s politiko, ki bo upoštevala vrednostno verigo in vključevala vse industrijske sektorje in akterje, vključno z MSP, in v vseh regijah EU; poudarja, da mora biti strategija podprta z dolgoročnim regulativnim okvirom, ki bo vključeval jasne cilje in kazalnike ter merjenje napredka, temeljil pa bo na vključujočih in preglednih postopkih, ki bodo zagotavljali skladnost politik.

42. pozdravlja, da bo Komisija sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, vključno s politiko za trajnostne proizvode, ki bo dajala prednost pred reciklažo zmanjšanju uporabe materialov in njihovi ponovni uporabi in bo usmerjala prehod vseh sektorjev; poudarja vlogo večcikličnih sistemov, zlasti za industrijsko embalažo in posode za živila, kot so plastenke za vodo, in poziva k sistemu kavcij na ravni EU;

43. poziva k odločnim ukrepom proti namernim in nenamernim izpustom mikroplastike in nadaljnjim ukrepom proti plastiki za enkratno uporabo; podpira namero Komisije, da bo pregledala pravila o pošiljkah odpadkov, da bi prenehali z izvozom odpadkov iz EU;

44. poziva Komisijo, naj pregleda zakonodajo o okoljsko primerni zasnovi, da bi jo razširili še na druga področja poleg energijske učinkovitosti, tudi z ukrepi za jasno označevanje možnosti recikliranja in popravila izdelkov; jo tudi poziva, naj do marca 2020 predstavi delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2020–2024 ter naj ukrepe za vsako posamično skupino izdelkov sprejme takoj, ko bodo pripravljeni;

45. vztraja, da mora Komisija v industrijsko strategijo vključiti tekstil in spodbujati recikliranje tekstila znotraj EU;

46. pozdravlja namero Komisije, da bo trajnosti namenila osrednjo mesto v digitalnem sektorju; v zvezi s tem vztraja pri izboljšanju energijske učinkovitosti in uspešnosti krožnega gospodarstva v samem digitalnem sektorju, od širokopasovnih omrežij do podatkovnih središč in naprav IKT; v zvezi s tem poziva k oblikovanju strategije EU za zeleno informacijsko tehnologijo, ki bo vsebovala konkretne standarde za energijsko učinkovitost podatkovnih centrov, in direktive o okoljsko primerni zasnovi informacijske tehnologije, ki bo določala zavezujoče standarde in cilje energijske učinkovitosti, prihranke virov, možnost recikliranja in popravila naprav IT, ustvarila „pravico do popravila“ za končne digitalne naprave, določila zahteve za standarde učinkovitosti za video platforme, kot je onesposobitev samodejnega predvajanja kot privzete nastavitve, vgradnja vidnega avdio gumba oziroma privzetih nastavitev za ločljivost video posnetkov pri storitvah pretakanja in videa na zahtevo, ter ustanovila evropski možganski trust za dobro digitalno prakso, ki bi zajel primere dobre prakse trajnostne uporabe digitalizacije in jih dal na voljo podjetjem in upravam;

47. opozarja, da so ključni instrument za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora dobavne verige, ki so trajnostne in pravične zato, ker za dodeljevanje pri javnih naročilih sistematično uporabljajo merila glede trajnosti; poziva Komisijo, naj podrobno preuči, katere zakonodajne in nezakonodajne prilagoditve veljavnega okvira za javna naročila so potrebne, da bi zagotovili popolno skladnost s cilji evropskega zelenega dogovora, zlasti glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2040, ter naj pripravi konkreten akcijski načrt na tem področju, ki bo vključeval specifične merljive cilje in bo spremljal napredek držav članic na tem področju;

Pospešen prehod v trajnostno in pametno mobilnost

48. poudarja, da so se od leta 1990 emisije povečale samo v prometnem sektorju in pozdravlja jasno ugotovitev, da bodo morali vsi načini prevoza (cestni, železniški, letalski in vodni promet) v celoti prispevati k razogljičenju prometnega sektorja v skladu s ciljem podnebno nevtralnega gospodarstva; odločno podpira cilj internalizacijo vseh stroškov učinkov prometnega sektorja na okolje in zdravje, ki trenutno znašajo približno 1 000 milijard EUR letno, kot je pokazala nedavna študiji o zunanjih učinkih in internalizaciji stroškov, ki jo je naročila Komisija;

49. meni, da mora splošna usmeritev prometnih projektov in politik temeljiti na celovitem razumevanju vseh kratko- in dolgoročnih zunanjih stroškov; zato poziva k celoviti strategiji popolne internalizacijo teh stroškov z ukrepi, ki sledijo načelu, da plača onesnaževalec in uporabnik, ter pristop „od izvora do vozila“; meni, da bi morali s takimi ukrepi zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse načine prevoza, med drugim pa bi morali vključevati tudi celovito zaračunavanje cestnih pristojbin, odpravo subvencij za fosilna goriva, kot so za gorivo v letalstvu in pomorstvu, morebitno medsebojno povezanost železniške infrastrukture držav članic in cenovno dostopnost prevoza z nizkimi stopnjami emisij, odprava DDV-ja na letalske vozovnice ter ponoven pregled smernic o državni pomoči, da bi preprečili naložbe v širitev letališč;

50. globoko obžaluje, da predlogi Komisije ne vsebujejo socialne razsežnosti v obliki prometne politike za promet, ki bi bil vključujoč in nediskriminatoren ter v celoti dostopen, upoštevaje slabe delovne pogoje za številne delavce v prometnem sektorju ter staranje družbe in družbeno neenakost; poudarja, da slabi delovni pogoji za delavce vplivajo na zdravje in okolje, pa tudi umetno znižujejo stroške potovanja in omogočajo razcvet družbeno in okoljsko netrajnostnih poslovnih modelov;

51. pozdravlja usmerjenost na povečanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil, ki so del rešitve za zmanjšanje emisij v cestnem prometu; kljub temu poziva k bolj celovitemu načrtu urbane mobilnosti, s katerim zmanjšali zastoje in izboljšali mesta, da bo v njih prijetno živeti, zlasti da bi zmanjšali prostor, namenjen za osebne avtomobile in ga nadomestili s prostorom, namenjenim javni, aktivni in mikro mobilnosti; obžaluje, da ne obstaja strategija za mobilnost na podeželskih območjih, ki so običajno bolj izolirana in za katera bodo potrebne znatne naložbe v javni promet, da bi zagotovili njihovo povezljivost, hkrati pa zmanjšali emisije;

52. odločno poziva Komisijo, naj podpre države članice, ki so pripravljene prepovedati prodajo novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po določenem datumu, in meni, da je treba najpozneje do leta 2030 v vsej EU uvesti prepoved običajnih motorjev z notranjim zgorevanjem v novih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, da bi do leta 2040 dosegli podnebno nevtralnost, hkrati pa preprečili razdrobljenost enotnega trga; opominja, da je zavrnil razširitev uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami na cestni promet in namesto tega poziva k okrepitvi standardov CO2 za avtomobile, kombinirana vozila in težka vozila;

53. opozarja, da naj bi bila po podatkih Evropske agencije za okolje leta 2016 onesnaženosti zraka vzrok za približno 412 000 prezgodnjih smrti; v zvezi s tem poziva k obveznemu naknadnemu opremljanju vseh dizelskih vozil v EU, ki niso skladna s standardi EU, in ustanovitvi agencije EU za preskušanje emisij ter k sprejetju standardov EURO 7 za emisije iz vozil, ki zajemajo vse emisije, tudi iz pnevmatik in zavor; poziva k financiranju EU za tehnologije in infrastrukturo na daljinsko zaznavanje;

54. poziva k ponovni zavezanosti odločnemu ukrepanju na področju varnosti v cestnem prometu s ciljem vožnje brez smrtnih žrtev do leta 2030 in zavezanosti nižjim omejitvam hitrosti, boljšemu izvrševanju prometnih predpisov in mestnim središčem brez avtomobilov, dajanju prednosti aktivni mobilnosti, zmanjševanju potrebe po potovanjih in dajanju prednosti prehodu na varnejše in čistejše načine prevoza;

55. poudarja, da bi lahko dokončanje enotnega evropskega neba prineslo določeno povečanje učinkovitosti, lahko pa bi tudi prineslo splošno povečanje zračnega prometa in zato ne bi prispevalo k znatnemu zmanjšanju emisij v letalstvu, ki je potrebno za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2040; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno zagotoviti prehod z zračnega na železniški prevoz, ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike, naložbe in spodbude, s katerimi bodo zagotovile, da bodo železniška potovanja do 1 000 km, kjer je to izvedljivo in praktično, za ljudi privlačnejša kot pa enaka dolga potovanja z letalom ali v cestnem prometu; poziva k moratoriju na nove letalske sporazume, katerih cilj bi bil povečanje letalske zmogljivosti in odprtje novih rut, saj je to v nasprotju s cilji zelenega dogovora;

56. obžaluje dejstvo, da Komisija še ne namerava odpraviti brezplačnih pravic za letalske dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, temveč načrtuje zgolj njihovo zmanjšanje;

57. poudarja, da bi bilo treba financiranje EU na področju prometa, vključno z vsemi ustreznimi skladi EU (IPE, ESI, InvestEU itd.), pa tudi politiko posojil EIB v prometnem sektorju prilagoditi tako, da bi zagotovili razogljičenje prometnega sektorja in pri tem dali prednost trajnostnemu prehodu na druge načine prevoza, povečali financiranje manjkajočih železniških povezav v čezmejnih in TEN-T omrežjih, sočasno pa spodbujali nočne vlake in povečali naložbe v cenovno in fizično dostopne v storitve javnega prevoza, kombiniranega prevoza, dejavne mobilnosti in mobilnosti; opozarja, da infrastrukturne naložbe, na primer v avtoceste, parkirišča in letališča, običajno spodbudijo povpraševanje in povečajo emisije, zato so v nasprotju s cilji evropskega zelenega dogovora; meni, da je ključnega pomena, da se pri prihodnjem pregledu uredbe TEN-T popravi sedanji okvir in se ga usmeri na prehod na druge oblike prevoza in zavezujoče cilje za prehod s cest na železnico in vodne poti; meni, da je za hitrejše preoblikovanje mobilnosti v mestih bistvenega pomena, da je financiranje mestnega prometa bolj povezano z načrti za trajnostno mobilnost v mestih;

58. poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajne predloge za odpravo emisij onesnaževal iz pomorskega prometa (emisije NOx, SOx in PM), obdavčitev rabe fosilnih goriv v pomorskem prometu in uvedbo obveznosti uporabe električne energije z obale, uvede pa naj tudi ambiciozne obvezne standarde učinkovitosti za ladje, ki pristanejo v pristaniščih EU; poziva Komisijo, naj določi cilje za potovanje z delno moč jadra, za sončno in vetrno energijo na krovu ter za zmanjšanje potovalne hitrost, ki so izjemno koristni pri varčevanju z gorivom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse ladje, ki so naročene za plovbo v vodah EU, zmožne brezemisijsko obratovati in bodo kmalu brezemisijske;

Z njive na mizo: zasnova poštenega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema

59. pozdravlja, da si Komisija prizadeva zagotoviti, da bo evropska hrana postala svetovni standard za trajnostnost, in ugotavlja, da pri tem nobena faza v verigi preskrbe s hrano, od njive do krožnika, skupaj z vsemi vložki, vključno z uvozom krme, ne sme ogrožati podnebja in okolja;  obžaluje pa, da Komisija ni izkoristila te priložnosti, da bi zastavljene cilje dosegla z revizijo predloga o prihodnji skupni kmetijski politiki;

60. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo že od vsega začetka skrbela za to, da bodo nacionalni strateški načrti za kmetijstvo odražali višjo raven prizadevanj za občutno zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov, pa tudi uporabe gnojil in antibiotikov; opozarja, da je treba s pomočjo rešitev, ki temeljijo na ekosistemih, na primer s celovitim zatiranjem škodljivcev, kolobarjenjem s stročnicami in drugimi praksami organskega kmetovanja, preiti na visoko biotsko raznovrstnost in agroekološke sisteme;

61. meni, da je daljnosežna reforma skupne kmetijske politike bistvenega pomena za skladnost s cilji EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti;

i. plačila bi bilo treba izvajati le za blažitev podnebnih sprememb, obnovo biotske raznovrstnosti, dobro počutje živali in predvsem manjšo uporabo pesticidov; Komisija bo odobrila vezana plačila samo za živino na redko poseljenih območjih;

ii. neposredna plačila bi morala biti omejena na 50.000 EUR letno na kmetijo (brez stroškov zaposlovanja), pri čemer bi se sredstva, pridobljena z določitvijo zgornje meje, uporabila za prerazporeditev plačil za prve hektarje, s čimer bi preprečili, da bi nepovratna sredstva dobivali predvsem največji akterji;

iii. 50 % nacionalnih sredstev za EKJS bi bilo treba dodeliti ekološkim programom, ki izpolnjujejo visoka merila, skladna s cilji EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, ter kmetom, ki opravljajo prehod na trajnostno prakso, zlasti agroekologijo; Komisija bi morala preveriti visoke ambicije in učinkovitost ekoloških programov držav članic ter natančno spremljati rezultate njihovega izvajanja;

iv. dobro financiran EKSRP bi moral biti usmerjen v podporo kmetom in podeželskim skupnostim, da bi v celoti prestrukturirali lokalna in regionalna gospodarstva na poti do okoljsko in socialno trajnostnih sistemov, zlasti na podlagi preprečevanja živilskih odpadkov in krajših dobavnih verig, varstva narave in spodbujanja zaposlovanja na podeželskih območjih;

62. poziva Komisijo, naj upošteva pozive iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov ter sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo države članice ustrezno ocenjevale pesticidne pripravke v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-616/17;

63. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bi vključevala zavezo EU, da bo do leta 2025 zmanjšala uporabo sintetičnih pesticidov za 50 %, in zavezujoče nacionalne prispevke, da bi te pesticide v 15 letih postopoma odpravili; poziva, naj se prepove izvoz iz EU za pesticide, ki so v EU prepovedani; poziva, naj se nujne registracije pesticidov dosledno omejujejo na dejansko nujne primere s podrobnimi pravili o uradnem obveščanju ter popolnimi in podrobnimi pojasnili, obvestila v zvezi s tem pa naj se objavljajo;

64. poziva Komisijo, naj začne končno izvajati evropski načrt na področju rastlinskih beljakovin, da bi zmanjšala uvoz blaga, ki povzroča krčenje gozdov;

65. poziva Komisijo in države članice, naj čim prej poskrbijo za popolno sprejetje smernic o čebelah, ki jih je leta 2013 izdala agencija EFSA, države članice pa naj medtem ustrezno uskladijo svoje ocene pesticidov; prav tako poziva Komisijo, naj ravna v skladu s stališčem Parlamenta, da je treba prepovedati vse pesticide, ki vsebujejo neonikotinoide;

66. meni, da je pomembno določiti višje standarde v zakonodaji za dobro počutje živali in začeti postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki teh standardov sistemsko ne upoštevajo pri izvajanju in uveljavljanju veljavne zakonodaje o dobrem počutju živali, pa naj gre za standarde za prevoz živali ali standarde na področju kmetovanja; da bi občutno zmanjšali potrebo po prevozu živali, bi morala Komisija podpirati tudi lokalne in manjše klavnice ter prepovedati izvoz živih živali iz EU;

67. poziva Komisijo, naj čim prej sprejme direktivo o varstvu tal, da bi ustavili degradacijo tal, ki povzroča izgubo prsti, zemlje in zmogljivosti ogljikovih ponorov;

68. poudarja, da je treba nujno prenehati pretirano izkoriščati morske biološke vire, da bi zagotovili storilnost ribištva, zaščitili morsko biotsko raznovrstnost ter ohranili odpornost oceanov na vplive podnebnih sprememb; zato poziva Komisijo in države članice, naj začnejo v celoti izvajati zahteve iz skupne ribiške politike v zvezi s trajnostnim ribolovom in čim večjim zmanjšanjem ter, kjer je to mogoče, odpravo škodljivih posledic ribolovne dejavnosti na morske ekosisteme;

69. poziva Komisijo, naj preuči tudi, kako bi bilo mogoče spodbuditi prehod na podnebju prijazno in trajnostno ribištvo z majhnimi posledicami v vseh evropskih morskih bazenih;

70. poudarja, da je treba nujno sprejeti zakonodajne ukrepe v zvezi z materiali, ki prihajajo v stik z živili, in mejnimi vrednostmi za ostanke pesticidov v živilih; poziva Komisijo, naj prepove morebitne nevarne in nepotrebne živilske aditive;

71. poziva Komisijo, naj pregleda označevanje za večjo preglednost v zvezi z vsemi snovmi v živilih, ter izboljša označevanje hranilne vrednosti (Nutriscore), države izvora in dobrega počutja živali; poziva Komisijo, naj v okviru direktive o zdravstvenih zahtevah končno uvede prehrambene profile;

72. poziva, naj se ne izdaja novih dovoljenj za GSO (tako uvoženih kot gojenih), saj postopek odobritve ne upošteva v ustrezni meri zdravstvenih tveganj in vpliva na biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno in hitro izvajanje sodbe Sodišča Evropske unije o novih gensko spremenjenih organizmih (t. i. nove tehnike gojenja) ter poskrbijo, da novi gensko spremenjeni organizmi ne bodo deregulirani; poudarja, da bi morali biti vsi postopki odobritve povsem demokratični; poudarja, kako pomembna je naravna biotska raznovrstnost pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

Ohranjanje in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti

73. pozdravlja najavo, da bo najpozneje do marca 2020 objavljena strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030; meni, da je ambiciozna strategija izjemno pomembna, če želi Unija v obdobju do konference COP 15 v Kunmingu prevzeti vodilno vlogo in poskrbeti za sprejetje pravno zavezujočega sporazuma o zaščiti in obnovi svetovne biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi morala strategija EU za biotsko raznovrstnost obravnavati vse glavne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti v EU, zlasti netrajnostno kmetijsko, gozdarsko in ribolovno prakso, in določiti zavezujoče cilje za Unijo in države članice, da bi zaščitili vsaj 30 % kopenskih in morskih območij ter do leta 203 obnovili vsaj 30 % degradiranih ekosistemov, obenem pa spodbujali njihovo medsebojno povezljivost ter jim zagotavljali ustrezno financiranje in učinkovito upravljanje;

74. poudarja, da si je treba prizadevati za ohranitev oceanov in obalnih območij, tako z vidika blažitve podnebnih sprememb kot z vidika prilagajanja nanje, da bi zaščitili in obnovili morske in obalne ekosisteme, kakor je navedeno v posebnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o oceanih in kriosferi, in sicer z omejitvijo vpliva ribištva in ribogojstva ter ekstraktivnih industrij na morske ekosisteme, pa tudi z zmanjšanjem onesnaževanja morja in emisij v ladijskem prometu; meni, da bi moral biti cilj skupne ribiške politike odpraviti prelov in obnoviti staleže nad ravni, ki omogočajo največji uravnoteženi ulov, in poziva države članice, naj to načelo uporabljajo pri dodeljevanju ribolovnih kvot;

75. pozdravlja, da so države, ki ležijo ob Sredozemskem morju, zavezane vzpostavitvi celovitega upravljanja, izboljšanju zbiranja podatkov in znanstvenega ocenjevanja, oblikovanju okvira za upravljanje ribištva na podlagi ekosistema, razvoju kulture skladnosti, odpravi nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, podpori trajnostnemu ribolovu in akvakulturi majhnega obsega ter večji solidarnosti in boljšemu usklajevanju;

76. odločno spodbuja Komisijo, naj okrepi ukrepe za zaščito in obnovo gozdov v Uniji in drugod po svetu; ponovno poziva, naj se blokira dostop do trgov EU za proizvode, ki spodbujajo krčenje gozdov, in uvede obvezna potrebna skrbnost za podjetja, ki na trg Unije uvrščajo blago, ki bi utegnilo spodbujati krčenje gozdov, na primer sojo, palmovo olje, evkaliptus, govedino, usnje in kakav; poziva Komisijo, naj preneha dovoljevati gensko spremenjeno sojo, katere uvoz spodbuja obsežno krčenje gozdov v državah, kot sta Brazilija in Argentina; ugotavlja, da imajo čedalje bolj ogrožena domorodna ljudstva in gozdne skupnosti vlogo varuhov in skrbnikov gozdnih ekosistemov;

77. izpostavlja trenutno neskladnost med cilji Unije na področju biotske raznovrstnosti in njeno politiko na področju bioenergije; zato poziva Komisijo, naj sprejme strožja trajnostna merila za bioenergijo, s katerimi bi zagotovila, da njen prispevek ne bo ogrozil biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

78. ugotavlja, da s pogozdovanjem ni mogoče nadomestiti starih gozdov, ne z vidika ogljikovih ponorov ne z vidika biotske raznovrstnosti; svari pred nadomestitvijo gozdov, v katerih vlada biotska raznovrstnost, s plantažami, v katerih je le malo živalskih in rastlinskih vrst, in vztraja, da zgrešenega koncepta „nadomeščanja biotske raznovrstnosti“ ne bi smeli uporabljati kot instrumenta politike; poziva k evropski strategiji za podivljenje Evrope in vnovično vzpostavitev vseevropskega gozda;

79. poudarja, da je treba povečati pokritost in učinkovitost zaščitenih območij, da se bodo lahko prilagodila podnebnim spremembam in da bo lahko biotska raznovrstnost okrevala po mnogoterih stresnih dejavnikih; poziva Komisijo in države članice, naj skušajo skupaj doseči dogovor o ambiciozno zastavljenih svetovnih zaščitenih območjih, da bi do leta 2030 dosegli obseg vsaj 30 % učinkovito upravljanih in povezanih morskih in kopenskih območij; spodbuja Unijo in države članice, naj kot pilotni projekt dokončajo evropski zeleni pas in znaten del evropske zelene infrastrukture;

80. poziva Komisijo, naj določi zavezujoča merila, s katerimi bi zagotovili ustrezno upravljanje habitatov flore in favne in območij Natura 2000, naj prepove škodljive dejavnosti in uporabo pesticidov na zaščitenih območjih in okoli njih ter naj okrepi spremljanje in inšpekcijski nadzor, ki bi ga izvajali neodvisni organi; poziva Komisijo, naj direktivo o okoljski odgovornosti okrepi v skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz resolucije, ki jo je sprejel 26. oktobra 2017; poziva Komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki ne spoštujejo naravovarstvene zakonodaje;

81. poudarja, da lahko grožnje za biotsko raznovrstnost izvirajo iz najrazličnejše načrtovane infrastrukture, na primer prometa, pridobivanja in distribucije energije, obratov za ravnanje z odpadki ali rudarske dejavnosti; želi spomniti, da je treba že takoj v fazi načrtovanja ustrezno oceniti vpliv tovrstnih projektov, enako pa velja za že obstoječe socialno-ekonomske dejavnosti, na primer kmetijstvo; želi spomniti, da je osnovni namen in smisel ustrezne zakonodaje EU, da bi v čim večji meri preprečili večjo škodo za habitate in vrste z najboljšimi možnimi alternativami, lahko celo z neizvedbo projekta; poziva Komisijo, naj tudi na tem področju izpolni svojo vlogo varuhinje primarnih pogodb ter naj stori več, kot je videti zgolj iz njenega sporočila o zakonodaji EU in boljših rezultatih z boljšo uporabo zakonodaje, ter naj skrbno pregleda primere, kjer je morda kršena okoljska zakonodaja EU in na katere so opozorili državljani ali različne organizacije;

82. poudarja, da se je do konca leta 2020 pomembno dogovoriti o zavezujočem instrumentu v okviru konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki bi ga uporabljali za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih, ki presegajo nacionalne jurisdikcije, ter poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za dogovor o velikopoteznem svetovnem sporazumu v okviru skorajšnjega četrtega zasedanja medvladnega odbora v New Yorku marca 2020;

83. poziva, naj se na 15. zasedanju pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti v Kunmingu kopenskim in morskim ekosistemom podeli pravni status, Komisija in države članice pa naj spodbujajo k mednarodnemu statusu skupnega dobrega;

84. glede na agendo za modro rast želi opomniti na omejene zmogljivosti planeta, tako da bi jo lahko razvijali samo v okviru ekoloških omejitev;

Prizadevanja za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov

85. pozdravlja prizadevanja za ničelno onesnaževanje in okolje brez strupov ter zavedanje, da bo potrebno ukrepanje za preprečitev onesnaževanja in tudi za očiščenje in obnovo; pričakuje, da bo Komisija prihodnjo industrijsko strategijo in načrt za krožno gospodarstvo prilagodila svoji ambiciji o ničelnem onesnaževanju;

86. poziva Komisijo, naj pravilno uporablja uredbo REACH v skladu s sodbo v zadevi T-837/16 (Švedska proti Evropski komisiji);

87. poziva k ukrepanju, da bomo odpravili vse regulativne vrzeli v zakonodaji EU o kemikalijah in poskrbeli za usklajenost v vseh sektorjih, pospešili nadomeščanje toksičnih kemikalij z netoksičnimi alternativami, po možnosti uporabljali skupinski pristop, uredili vse štiri elemente zapoznele strategije za nestrupeno okolje, zlasti kar zadeva endokrine motilce in nanomateriale, ter ukrepali proti zelo obstojnim kemikalijam;

88. poziva k obsežnemu ukrepanju zoper vsa potrebna onesnaževala, da bomo obnovili naravne funkcije podtalnih, obalnih, morskih in površinskih voda;

89. poziva Komisijo, naj revidira direktivo o kakovosti zraka, da bo uskladila ciljne vrednosti z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, in naj uvede kratkoročno vrednost za PM2,5;

90. poziva k reviziji direktive Seveso, da bi poskrbeli za zdravo okolje, k uporabi strategije o ničelnem onesnaženju/nestrupenosti v vseh industrijskih dejavnostih in k reviziji direktive o naftnih in plinskih dejavnostih na morju, da bi prepovedali iskanje ogljikovodikov na odprtem morju;

Financiranje evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje pravičnega prehoda

Zagotavljanje zelenega financiranja in naložb ter pravičnega prehoda

91. pozdravlja, da se zavedamo, da bomo za doseganje ciljev iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru potrebovali veliko finančnih sredstev in da je potreben naložbeni načrt; pozdravlja tudi priznanje iz sporočila, da bi bilo treba trajnost še bolj vključiti v okvir upravljanja podjetij in okvir za trajnostne naložbe ter tako zagotoviti, da bo zasebni sektor dejansko prispeval in ne bo deloval zoper cilje zelenega dogovora;

92. pozdravlja nedavne izjave novoimenovane predsednice ECB, da bo njena institucija v svoji vlogi denarnega in bančnega nadzornika prispevala k boju proti podnebnim spremembam, predvsem z namenskimi nakupi obveznic v okviru svojih programov in z zagotavljanjem bonitetne ocene podnebnih in drugih okoljskih tveganj v bančnem sistemu; poudarja, da je v mandatu evropskega sistema centralnih bank tudi naloga, da mora podpirati splošne ekonomske politike Unije in tako prispevati k uresničevanju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa visoko stopnjo zaščite in izboljševanja kakovosti okolja ter socialno pravičnost in zaščito; poziva Komisijo, naj pri tem sodeluje z ECB, da bo zagotovila usklajeno ukrepanje, kakor je bilo obljubljeno v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru;

93. močno obžaluje, da v ocenah, ki jih je Komisija zapisala v sporočilu, niso obravnavani potrebni stroški za podnebno prilagajanje ali druge okoljske izzive, na primer problematiko biotske raznovrstnosti, niti javne naložbe, ki bodo potrebne za izravnavanje socialnih stroškov prehoda, ali stroški neukrepanja;

94. pričakuje, da bo Komisija objavila jasen finančni načrt, v katerem bodo zagotovljene naložbe v obsegu precej več kot 2 % BDP EU letno, saj bi s tem zagotovili, da bodo vsa področja, kjer so za prehod potrebne naložbe, dobila dovolj potrebnih sredstev za razogljičenje in varstvo biotske raznovrstnosti ter nikogar ne bomo pustili zaostati, obenem pa naj bi zagotovili da bodo zajeta različna področja ukrepanja, na primer trajnostni promet, energija iz obnovljivih virov, prihranki energije, učinkovita raba virov, obnova ogljikovih ponorov in biotske raznovrstnosti ter tudi socialni stroški prehoda;

95. za celovitost in usklajenost financiranja, ki je potrebno za uresničitev ciljev iz sporočila, je treba v ustreznem finančnem načrtu nedvoumno določiti, kateri zasebni in javni viri denarja bodo uporabljeni na ravni EU ter na nacionalni in lokalni ravni, za katere ukrepe bodo porabljeni in kako naj bi ti izdatki prispevali k doseganju ciljev;

96. vztraja, da je treba za usklajenost politik preveriti vse naložbe EU glede podnebja in biotske raznovrstnosti, ves proračun EU mora biti stoodstotno skladen s cilji Pariškega sporazuma, in poziva k nujnemu preoblikovanju EIB v celovito podnebno banko;

97. obžaluje, da cilji sporočila niso skladni s tem, da želi Komisija v večletnem finančnem okviru ohraniti 25 % sredstev za podnebne izdatke; vztraja, da je treba podnebnemu ukrepanju nameniti vsaj 50 % večletnega finančnega okvira, a tudi preostanek mora biti skladen s podnebnim področjem in biotsko raznovrstnostjo; vztraja, da bi bilo treba uvesti zakonsko obvezo, da bi pri načrtovanju izdatkov v novem večletnem finančnem okviru skrbno pregledali skladnost s podnebnimi cilji, in sicer z namenskim instrumentom za podnebno preverjanje, ki bi ga predlagala Komisija in Parlament;

98. vztraja tudi, da bi moral biti proračun EU popolnoma skladen z njenimi mednarodnimi zavezami in cilji in ne bi več smel niti posredno niti neposredno financirati infrastrukture za povpraševanje ali ponudbo fosilnih goriv, ne v EU ne zunaj nje;

99. meni, da je treba to skladnost zagotoviti z odpravo vseh škodljivih subvencij, tudi državne pomoči in posrednega subvencioniranja (na primer davčnega izvzetja), saj to prispeva k nadaljevanju škodljivega ravnanja, slabi prizadevanja na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter porablja dragocene vire, ki jih potrebujemo za prehod v podnebno nevtralno in biotsko bogato gospodarstvo;

100. je trdno prepričan, da mora biti v proračunu EU tako stran izdatkov kot tudi stran prihodkov popolnoma skladna s cilji iz sporočila; poudarja, da bi morala tudi reforma lastnih virov pripomoči k boljši usklajenosti s politikami in prednostnimi nalogami EU;

101. pozdravlja predloge Komisije o lastnih sredstvih, zlasti o obdavčitvi plastike in lastnem viru na podlagi sistema EU za trgovanje z emisijami; poudarja, da je treba nujno razmisliti o novih davkih, s katerimi bi povečali lastna sredstva EU in zmanjšali odvisnost od nacionalnih prispevkov;

102. poudarja, da je treba obdavčitev v skladu z načelom onesnaževalec plača preusmeriti še naprej od zgolj mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in uvesti okoljske davke na evropski ravni, na primer na fosilna goriva, lete in plastiko, te prihodke pa bi bilo treba nameniti za izpolnjevanje okoljskih in socialnih ciljev evropskega zelenega dogovora; se zaveda koristi harmoniziranih evropskih davkov, ki bi nadomestili nacionalne in s tem zmanjšali upravno breme za podjetja in potrošnike;

103. vztraja, da je treba graditi na uspehih za vzdržne finance in poskrbeti za popolno preglednost o stopnji trajnosti v finančnem sistemu EU, opredeliti je treba najbolj škodljive naložbe, pripraviti zeleno oznako za finančne produkte in preusmeriti naložbene tokove proti ekološkemu prehodu gospodarstva;

104. z veseljem pričakuje razširjeni obseg taksonomije EU, da bi opredelili okoljsko škodljive dejavnosti; poziva k hitremu sprejetju standarda EU za zelene obveznice in k skrbni vključitvi okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v bonitetni okvir bank in drugih finančnih posrednikov ter k vključitvi okoljskih tveganj v okvire za stresne teste;

Ekologizacija nacionalnih proračunov in oddajanje pravilnih cenovnih signalov

105. pozdravlja, da je Komisija priznala, da imajo nacionalni proračuni ključno vlogo pri prehodu in da nanjo močno vplivata sedanji okvir gospodarskega upravljanja in obravnavanje naložb, ki spodbujajo cilje zelenega dogovora, v okviru fiskalnih pravil EU;

106. vztraja, da je bistveno poskrbeti za usklajen pristop do izpolnjevanja znatnih naložbenih potreb na nacionalni ravni, zato da bi lahko uresničili ambicije iz sporočila in zagotovili, da bodo fiskalna pravila EU in proces evropskega semestra res revidirani;

–  zagotoviti je treba, da bodo podnebno ukrepanje ter okoljski in socialni cilji res enakovredno obravnavani in zavezujoči, kot so cilji glede dolga in deficita pri ocenjevanju proračunov držav članic;

–  odpraviti je treba ovire za naložbe, ki so potrebne za podnebno ukrepanje, in sicer tako, da bi obseg investicijskih izdatkov razpršili čez ves življenjski ciklus nastajanja bruto kapitala pri javnih naložbah, ki bodo skladne z zahtevami o vzdržnih naložbah iz uredbe o taksonomiji;

107. vztraja tudi, da je treba zaradi usklajenosti revidirati pravila o državni pomoči (zlasti uredbo o splošnih skupinskih izjemah in smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo), da bodo popolnoma skladna s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in okoljskimi cilji in da bodo močno odvračala od subvencij za fosilna goriva, vključno s prikrito pomočjo za področje fosilnih goriv, na primer za zapiranje rudnikov, in nadomestili za nasedle naložbe ali za širitev letališč;

108. meni, da je treba uvesti revizijski sistem za preverjanje skladnosti državne pomoči s ciljem EU za nič emisij do leta 2040;

Zagon izobraževanja in usposabljanja

109. pozdravlja predlagani evropski okvir kompetenc, s katerim bi lahko razvijali in vrednotili znanje, veščine in stališča o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju, ter predlagano pobudo za povečanje naložb v trajnostno šolsko infrastrukturo za tri milijarde EUR;

110. meni, da je skladno s cilji sporočila, da bi v programu Erasmus+ za obdobje 2021–2027 spodbujali zeleno mobilnost;

Zagotoviti pravičen prehod

111. odobrava, da se v sporočilu priznava, da je potrebna vključujoča in pravična agenda za prehod; obžaluje, da v sporočilu ni predlogov za odpravljanje socialnih in ekonomskih neenakosti, ki bi presegali zgolj prekvalifikacijo in delovna mesta v novih gospodarskih sektorjih;

112. močno obžaluje, da pri naložbenih potrebah, opisanih v sporočilu, niso upoštevani socialni stroški prehoda in stroški podnebnega prilagajanja, ki jih moramo vse kriti, če želimo poskrbeti za pravičen prehod;

113. poziva Komisijo, naj mehanizem za pravičen prehod podpre s trdno socialno politiko, zlasti kar zadeva odpravljanje revščine in socialno varnost; poziva Komisijo, naj okviru agende za pravičen prehod predstavi evropsko okvirno direktivo o minimalnem dohodku, saj odprava revščine ljudem omogoči prilagajanje spremembam; poziva Komisijo, naj temeljito oceni distribucijske učinke sedanjih in novih instrumentov podnebne politike ter poskrbi, da bodo njene politike z distribucijskega vidika čim bolj napredne, da bi kolikor mogoče zmanjšala morebitne škodljive socialne učinke;

114. vztraja, da bi moral biti mehanizem za pravičen prehod zagotovljen le, če bi bil na ravni države članice z zakonom določen dejanski zavezujoč načrt za postopno opustitev fosilnih goriv in tako, da sredstva ne bi bila uporabljena predvsem za nadomestila za velika premogovniška podjetja, zlasti ne za subvencioniranje njihovih poslovnih obveznosti, na primer za očiščenje kopov in voda, marveč tako, da bi nadomestila dobili predvsem običajni ljudje, ki so tu prvi upravičenci;

115. vztraja, da bi moral pravični prehod osrednji program za ozelenitev stavbnega fonda, če naj bo skladen s cilji iz sporočila, zgraditi pa bi bilo treba tudi nova socialna, blizuničemisijska stanovanja; poudarja, da to ne bi samo veliko prispevalo k podnebnemu ukrepanju in cenovni dostopnosti, temveč bi tudi pomagalo ustvariti dolgoročna zelena delovna mesta, zmanjšati zadolženost gospodinjstev in bi rešilo veliko zdravstvene problematike;

116. vztraja, da mora biti za pravičen prehod proces dostopanja do finančnih sredstev resnično pregleden, tako da se bodo lahko resnično spremljala in bo poskrbljeno za učinkovitost, doslednost in vključevalnost;

117. vztraja, da bi bilo treba tako podeželju kot mestnim območjem ponuditi priložnosti za pravičen prehod vse družbe;

118. nikakor ne soglaša s predlogom Komisije, da bi se za financiranje pravičnega prehoda oprli predvsem na finančne instrumente, na primer instrument InvestEU;

119. poziva k reformiranju politik EU o združitvah, tako da bi se upoštevali tudi socialni in okoljski vplivi morebitnih združitev;

120. poziva Komisijo, naj izvaja sistemske ocene učinka na enakost spolov in naj v ustreznih podnebnih ukrepih in politikah evropskega zelenega dogovora dodeli namenska sredstva za enakost spolov;

Uporaba izsledkov raziskav in spodbujanje inovacij

121. pozdravlja, da je Komisija poudarila, da je treba delovati medsektorsko in interdisciplinarno ter da je treba pri raziskavah in inovacijah EU zagotoviti sistemski pristop; obžaluje, da podnebni izdatki EU za raziskave in inovacije ne ustrezajo obsegu potreb zaradi podnebne in okoljske krize; poudarja, da je treba v okviru Obzorja Evropa izdatke EU za raziskave in inovacije za odgovorne inovativne tehnološke proizvode, podjetja in netehnološke rešitve povečati na vsaj 50 % (s sedanjih 35 %) ter ne več vlagati javnih sredstev v raziskovalne in inovacijske dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi; poudarja, da je treba podnebje in podnebno preverjanje sistematično vključiti v vse programe EU za raziskave in inovacije;

122. ocenjuje kot bistveno, da mora zeleni dogovor spodbujati sistemske spremembe, ne zgolj končnih tehnoloških lepotnih popravkov, ki bi ohranjali sedanji nevzdržni sistem in odvisnost od vhodnih surovin; svari pred tako imenovanim „inovacijskim načelom“, ki se v industriji pogosto uporablja za spodbujanje kakršnih koli inovacij za vsako ceno; želi spomniti, da za pomoč pri spoprijemanju s krizo podnebja in biotske raznovrstnosti pogosto obstajajo preprostejše, cenejše in učinkovitejše tehnike in rešitve, ki so tudi primerne glede na potrebni obseg, na primer agroekologija; poziva Komisijo, naj podpira samo inovacije, ki bodo služile javnemu dobremu, ki bodo participativne, trajnostne, ne bodo škodovale in bodo upoštevale previdnostno načelo;

123. meni, da je treba spodbujati industrijske projekte za zmanjšanje emisij in rabe virov ter bolj ciljno usmerjeno uporabljati koncept pomembnih projektov skupnega evropskega interesa v primeru podnebno skladnih projektov, ki imajo resnično dodano vrednost pri doseganju brezemisijskega gospodarstva;

124. obžaluje, da evropski zeleni dogovor ne vsebuje prihodnje strategije za mala in srednja podjetja; želi ponovno poudariti, da so prav ta podjetja temelj gospodarstva EU; poudarja, da je treba tesno povezati strategijo za mala in srednja podjetja in industrijsko strategijo ter tudi cilje podnebne nevtralnosti do leta 2040; trdi, da je treba začeti ambiciozno zastavljen program za ekološke inovacije/„zelene samoroge“ z namenskimi ukrepi in sredstvi za podporo malim, srednjim in zagonskim podjetjem v podnebnem in krožnogospodarskem sektorju, med drugim z informacijsko in svetovalno točko „vse na enem mestu“, na primer o financiranju, poslovanju na vsem notranjem trgu, pa tudi o tem, kako izkoristiti trajnost in učinkovito rabo virov že pri zasnovi in kot sestavni del poslovnega načrta in delovanja;

125. poudarja, da bi bilo treba spodbujati inovacije v tehnologijah, pomembnih za prehod v trajnostno gospodarstvo, na primer pri fotovoltaičnih celicah in baterijah, da bi povečali njihovo energijsko učinkovitost in dobro rabo virov ter reciklabilnost;

Ne škodujmo – vključevanje trajnosti v vse politike EU

126. pozdravlja, da sporočilo vsebuje zavezo načelu, da je treba vse ukrepe in politike EU povezati in združiti, da ji bodo pomagali doseči pravičen prehod v trajnostno prihodnost; poudarja, da ta minimalna zahteva povečuje učinkovitost ukrepanja brez trošenja javnih sredstev;

127. pozdravlja, da namerava Komisija vse prihodnje politične pobude uskladiti s cilji zelenega dogovora, a poudarja, da bo treba oceniti tudi skladnost veljavne zakonodaje s temi cilji in upoštevati stroške neukrepanja;

128. pozdravlja zavzemanje Komisije, da se bo bolj trudila za izvrševanje in učinkovito izvajanje zakonodaje in politik; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa, kadar je kršeno pravo EU, predvsem za odpravo vrzeli pri izvajanju, ki so bile odkrite v okviru pregleda o izvajanju okoljske zakonodaje, in naj pospeši postopke za ugotavljanje kršitev na tem področju;

129. pozdravlja, da bo obrazložitveni memorandum vseh zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov vseboval izrecno razlago, kako vsaka posamezna pobuda podpira načelo neškodovanja; poziva, da bi ga razširili tudi na izvedbene ukrepe in ukrepe po regulativnem postopku s pregledom;

130. poudarja, da je osrednja naloga previdnostnega načela spodbosti koristne inovacije in smiselno oblikovanje zakonodaje, pomaga pa je tudi k vstopanju novih, varnejših proizvodov na trg in spodbuja inovacije, ki podpirajo okoljsko, socialno in ekonomsko trajnost;

131. vztraja, da bi smele javno podporo dobiti samo inovacije, ki bodo prispevale k trajnostnim rešitvam za velike družbene, gospodarske in ekološke izzive ter bodo tudi varovale pravice potrošnikov;

EU kot globalna voditeljica

132. pozdravlja, da namerava Komisija napraviti spoštovanje Pariškega sporazuma za osrednjo sestavino vseh prihodnjih trgovinskih sporazumov in zagotoviti, da bodo vse kemikalije, materiali, hrana in drugi proizvodi, ki prihajajo na evropski trg, popolnoma skladni z ustreznimi predpisi in standardi EU; ob tem trdi, da bi moralo biti za vsakršno proračunsko pomoč tretjim državam in pri vseh partnerskih sporazumih postavljen pogoj, da je treba spoštovati načela in cilje Pariškega sporazuma;

133. odobrava, da Komisija priznava, da so svetovni podnebni in okoljski izzivi vir nestabilnosti in da močno povečujejo tveganja; ob tem želi poudariti, da bi bilo treba pomisleke glede podnebne varnosti in pripravljenost za uveljavljanje globalnega okoljskega upravljanja vključiti v vse zunanjepolitične ukrepe EU, pa tudi sama bi morala razviti zmogljivosti za spremljanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, kjer bi bilo treba zajeti zaznavanje možnosti za konflikte, politike za preprečevanje kriz in pristop predvidevanja v geopolitični razsežnosti razogljičevanja, medtem ko bi morali posledice razogljičenja reševati s strategijami dolgoročnega delovanja;

134. poudarja, da bi morala biti pri vseh sredstvih EU za podnebno prilagajanje zajeta tudi varovala za človekove pravice; podpira tudi zamisel, da se v vse mehanizme 6. člena Pariškega sporazuma vključijo ukrepi za zaščito človekovih pravic in enakosti spolov ter da se za skupnosti, ki bi jih izvajanje tega člena kakorkoli prizadelo, uvede pritožbeni mehanizem;

135. obžaluje, da v poslanici visokega predstavnika ni niti besede o tem, da bi moralo biti zunanje delovanje skladno s cilji evropskega zelenega dogovora; pričakuje, da se bo to popravilo z nedvoumnim mandatom, da se v vseh odnosih EU z globalnimi partnerji uporabi ves vpliv za zagotovitev čim večje ambicioznosti na področju podnebja in biotske raznovrstnosti; poziva, da iz držav nečlanic EU ne bi več uvažali plina iz skrilavca;

136. se zaveda, da potek svetovne trgovine, ki se opira na pretirano izčrpavanje naravnih virov glede na zmožnosti planeta, pomaga uničevati habitate v tretjih državah in spodbuja nadomeščanje trajnostne proizvodnje z netrajnostno monokulturno in kemijsko intenzivno proizvodnjo, dampinškimi praksami in popolnoma neupravičenim hkratnim izvozom in uvozom istovrstnega blaga in izdelkov; poziva Komisijo, naj izčrpno pregleda trgovinsko politiko EU in tako zagotovi, da bo resnično skladna z ambicijami, ki si jih je zastavila v sporočilu;

137. poudarja, da je večja preglednost, trajnost in odgovornost v svetovnih vrednostnih verigah odločilni pogoj za to, da bo tudi trgovina prispevala k trajnostnemu razvoju; da bi to dosegli, poziva Komisijo, naj hitro predlaga pravni okvir EU, s katerim bi podjetjem EU naložili obvezno potrebno skrbnost v vsej dobavni verigi;

138. Komisijo tudi poziva, naj revidira že obstoječe trgovinske sporazume, da bi vanje bolj celostno vključili cilje trajnostnega razvoja, ambiciozne okoljske in podnebne določbe ter socialne in delovne standarde in s tem spodbudili naše partnerje k sprejetju podnebnih strategij, ki bodo skladne s Pariškim sporazumom;

139. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo usklajenost s Pariškim sporazumom, cilji trajnostnega razvoja in ambicioznimi okoljevarstvenimi in podnebnimi določbami pomenila obvezne in strogo izvršene zahteve v vseh poglavjih že obstoječih in novih trgovinskih in naložbenih sporazumov; meni, da bi morala novoustanovljena funkcija glavnega uradnika za trgovino pomeniti resnično izvajanje skladnosti, tudi pri evropskih gospodarskih subjektih v tujini in pri njihovih podizvajalcih, in da bi se smeli trgovinskih sporazumi v primeru neskladnosti celo prekiniti;

140. meni, da je sporazum EU-Mercosur, predvsem njegove določbe o dostopu do trga, sanitarnih in fitosanitarnih pravilih, tehničnih ovirah v trgovini, intelektualni lastnini, surovinah in energiji, v nasprotju s cilji evropskega zelenega dogovora, zato bi se bilo treba o njem pogajati popolnoma na novo in pri tem popolnoma upoštevati pogoje o zaustavitvi podnebnih sprememb in varstvu okolja in biotske raznovrstnosti;

141. poziva Komisijo, naj v svojih prizadevanjih, da bi EU prevzela vodilno mesto v mednarodnih pogajanjih o podnebju in biotski raznovrstnosti, zasnuje konkreten akcijski načrt za zaveze iz prenovljenega petletnega akcijskega načrta za enakost spolov, o katerem so se dogovorili na konferenci COP25 (okrepljeni delovni program iz Lime), naj spodbuja enakost spolov in proces Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in naj imenje stalni organ za spol in podnebne spremembe z zadostnimi proračunskimi sredstvi, da bo lahko v EU in po svetu izvajal in spremljal podnebne ukrepe z odgovornostjo za enakost spolov;

142. vztraja, da v novih trgovinskih in naložbenih sporazumih ne bi smelo biti mehanizmov za reševanje sporov med vlagatelji in državo ali podobnega prednostnega obravnavanja; poziva Unijo in države članice, naj opustijo Pogodbo o energetski listini, ki panogi fosilnih goriv dopušča tožbe zaradi izgubljenih prihodkov;

143. poudarja, da mora EU prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju pravičnega in urejenega prehoda povsod po svetu, zlasti v tistih regijah, ki so še vedno odvisne od proizvodnje fosilnih goriv in katerih politična nestabilnost bi mogla imeti hude posledice;

144. poudarja, da je treba doseči napredek pri ekološki preobrazbi, in sicer z uresničevanjem ciljev evropskega zelenega dogovora v vseh zunanjih odnosih EU, zlasti z njenimi evrazijskimi partnerji, kar je skladno s strategijo EU za povezljivost iz leta 2018, v njej je namreč kot prvo načelo omenjena trajnost;

145. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za mednarodno upravljanje ribištva, ki bo skladno z zahtevami skupne ribiške politike in zahtevami za ohranitev zdravega, produktivnega in odpornega svetovnega morja; izrecno poudarja, da morajo Unija in njene države članice upoštevati najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje in ribolovne možnosti opredeliti tako, da bo čim prej mogoče z veliko verjetnostjo ohraniti ali obnoviti ribje populacije do višje ravni od zgolj največjega trajnostnega donosa;

146. ocenjuje, da je za usklajenost evropskega zelenega dogovora pomembno ustaviti izvoz emisij zaradi uvoza blaga (tudi kmetijskih proizvodov), proizvedenega po nižjih standardih, kot jih ima EU, in izvažanje vseh vrst odpadkov;

°

° °

147. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1] UL L 23, 27.1.2010, str. 35.
• [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.
• [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.
• [4] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
• [5] UL C 346, 27.9.2018, str. 184.
• [6] UL C 458, 19.12.2018, str. 9.
• [7] UL L 198, 25.7.2019, str. 105.
• [8] UL L 354, 28.12.2013, str. 22.