Postopek : 2019/2956(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0041/2020

Predložena besedila :

B9-0041/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2020 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{10/01/2020}10.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0041/2020</NoDocSe>
PDF 193kWORD 58k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem zelenem dogovoru</Titre>

<DocRef>(2019/2956(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Alexandr Vondra, Anna Zalewska</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0041/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem zelenem dogovoru

(2019/2956(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640) in priloge,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

 ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) z naslovom Globalno segrevanje za 1,5 °C, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in ustreznega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

 ob upoštevanju velikega tveganja izgube biotske raznovrstnosti, kot je opisano v globalnem ocenjevalnem poročilu o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih uslugah medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske usluge (IPBES) z dne 31. maja 2019,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma (sklepa 1/CP.21), 21. zasedanja konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta od 30. novembra do 11. decembra 2015 potekala v Parizu (Francija),

 ob upoštevanju 24. konference pogodbenic UNFCCC (COP24), 14. zasedanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP14) in tretjega dela prvega zasedanja konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA 1.3), ki je potekalo od 2. do 14. decembra 2018 v Katovicah na Poljskem, ter 25. konference pogodbenic UNFCCC (COP25), 15. zasedanja pogodbenic Kjotskega protokola (CMP15) ter drugega zasedanja konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA2), ki je potekalo od 2. do 15. decembra 2019 v Madridu v Španiji,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju Šlezijske deklaracije o solidarnosti in pravičnem prehodu, ki je bila sprejeta na začetku konference COP24,

 ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi za obdobje do leta 2020: znanje za prehod v trajnostno Evropo“,

 ob upoštevanju neodvisnega znanstvenega poročila skupine najvišjih svetovalcev Evropske komisije z dne 24. septembra 2019 z naslovom „Scientific Advice  to European Policy in a Complex World“ (Znanstveni nasveti za evropsko politiko v kompleksnem svetu) (znanstveno mnenje št. 7),

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker člen 15(1) Pogodbe o Evropski uniji določa, da „Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje“;

B. ker so se države članice oktobra 2014 soglasno dogovorile o podnebnih in energetskih ciljih EU, v sklopu katerih bi do leta 2030 emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za vsaj 40 %, pridobivale vsaj 32 % energije iz obnovljivih virov ter za vsaj 32,5 % povečale energetsko učinkovitost;

C. ker je Komisija 11. decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor in določila ključne politične cilje Unije, še preden je Evropski svet dosegel soglasje o cilju podnebne nevtralnosti;

D. ker je bistveno, da EU pri prizadevanjih za uresničitev podnebnih ciljev ukrepa enotno in soglasno, pri tem pa v celoti upošteva pomisleke držav članic z nizkim dohodkom, ki so še vedno odvisne od fosilnih goriv;

E. ker evropski zeleni dogovor določa cilje in časovni načrt, da bi EU do leta 2050 kot prva regija dosegla podnebno nevtralnost, kar presega cilje iz časovnega načrta za zmanjšanje toplogrednih plinov, opredeljene v Pariškem sporazumu;

F. ker Evropska agencija za okolje ocenjuje, da bodo države članice s sedanjimi zavezami do leta 2030 zmanjšale izpuste za 36 %, kar pomeni, da ne bodo izpolnile cilja, ki je zmanjšati izpuste za 40 %; ker se bo z izstopom Združenega kraljestva iz EU ta delež zmanjšal na manj kot 34 %; ker se zdi v teh okoliščinah zmanjšanje za 50 % ali več zelo malo verjetno, saj bi zahtevalo raven naložb, kot je doslej še ni bilo;

G. ker bo uresničitev podnebne nevtralnosti vključevala precejšnjo gospodarsko diverzifikacijo in preobrazbo, pa tudi občutne spremembe poslovnih modelov in oblikovanja notranjih politik; ker bodo te spremembe prinesle nove priložnosti, prišlo pa bo tudi do večjih družbeno-gospodarskih izzivov v številnih regijah in industrijskih panogah;

H. ker bodo učinki neenakomerno porazdeljeni po EU, kar bo ustvarilo kategorije zmagovalcev in poražencev; ker to upravičuje potrebo po trdnem in celovitem skladu za pravični prehod in podpornem mehanizmu, s katerim bi poskrbeli, da nihče ne bo zapostavljen;

I. ker so rezultati konference COP25 pokazali, da je treba na svetovni ravni obravnavati še precej izzivov, preden bo mogoče na podlagi Pariškega sporazuma občutno zmanjšati emisije toplogrednih plinov; ker mora EU vseeno ščititi svojo industrijo pred nepošteno konkurenco iz regij, v katerih veljajo manj stroge podnebne zaveze;

J. ker sodijo pravica države članice, da določi pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, njena izbira med različnimi viri energije in splošna struktura njene oskrbe z energijo (člen 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije) med pristojnosti držav članic;

1. je seznanjen s sporočilom Komisije o evropskem zelenem dogovoru in pozdravlja njegov cilj, da se EU preoblikuje v bolj trajnostno gospodarstvo; priznava, da sporočilo vsebuje zahteven sklop pobud za poenostavitev prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, obenem pa se zavezuje, da si bo konstruktivno prizadeval za boljše okoljsko stanje, ohranjanje delovnih mest, gospodarsko konkurenčnost in dobro počutje;

2. izraža zaskrbljenost, da odločitev Komisije, da predstavi tako ambiciozen in obsežen načrt v tako kratkem časovnem obdobju, kratkoročne politične prednosti postavlja pred zanesljivo oceno učinka; ugotavlja, da bi lahko predlagani zakonodajni načrt negativno vplival na verodostojnost in dragocenost evropskega oblikovanja politik, temelječega na dokazih, pa tudi na ustvarjanje finančnih sredstev, ki so potrebna za uresničitev predlaganih ciljev;

3. znova izraža zaskrbljenost, da lahko politična širina evropskega zelenega dogovora, katerega cilj je skupaj obravnavati gospodarske, socialne in okoljske izzive in ima daljnosežne posledice za številne sektorje, prispeva k širitvi pristojnosti, kar bi spodkopalo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ter pogostejši uporabi klavzule o fleksibilnosti (člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije), kar bi škodilo organom za odločanje v državah članicah;

4. meni, da lahko razvoj velja za trajnostnega le, kadar imajo družba, okolje in gospodarstvo v oblikovanju javnih politik enako težo;

5. meni, da ima prehod na nizkoogljično gospodarsko potencial, da v nastajajočih industrijskih panogah in z uporabo novih tehnologij ustvari nova delovna mesta, vendar pa lahko prinese tudi socialne stroške in izgubo delovnih mest v tradicionalnih industrijskih in energetskih sektorjih, pri čemer so pogosto nesorazmerno prizadeti najbolj izkušeni delavci; meni, da bi moral biti prehod na nizkoogljično gospodarstvo družbeno sprejemljiv in omogočati dostop do dostojne zaposlitve v gospodarskih panogah, ki so še vedno odvisne od fosilnih goriv;

6. obsoja vsakršno odločitev, s katero bi Komisija želela prenoviti pred kratkim sprejeto zakonodajo, ki se še ne izvaja v polnem obsegu, saj bi to spodkopalo pravno in regulativno varnost okoljskega pravnega reda;

7. poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodaje v okviru evropskega zelenega dogovora v celoti izkoristi inovacijsko načelo;  ugotavlja, da se bo tako zagotovilo, da bodo novi predlogi politik podpirali inovacije in omogočali vzpostavitev inovacijam prijaznejšega regulativnega okvira;

8. nadvse pozdravlja zavezo Komisije, da bo uporabila načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“, pri čemer se ob vsakem zakonodajnem predlogu, ki ustvari nova bremena, na ravni EU prebivalce in podjetja reši enakovrednega obstoječega bremena na istem področju politike;

9. poudarja, da je treba politične odločitve o zakonodajnih ukrepih sprejemati usklajeno, in je močno zaskrbljen, da bi utegnili brez popolnega političnega soglasja posamezni predlogi v svežnju postati predmet stopnjevanja ambicij in ogroziti uresničitev splošnih ciljev evropskega zelenega dogovora; poudarja, da je treba učinkovito usklajevati vse ustrezne ukrepe, s čimer bi poskrbeli, da bi se z njimi enotno dosegali glavni cilji, pri izvajanju pa ne bi prihajali v nasprotje z drugimi zakonodajnimi cilji;

10. opozarja, da raziskave, kot je raziskava Eurobarometra o podnebnih spremembah, sicer pričajo o podpori splošnim ali neopredeljenim „podnebnim ukrepom“, vendar pogosto niso opredeljeni stroški ali spremembe življenjskega sloga, ki bi jih morali v podporo tem ukrepom uvesti posamezniki; zato meni, da morda podpora javnosti ni tako odločna in bi se utegnilo, ko bi bila javnost soočena z obsegom sprememb, povezanih z evropskim zelenim dogovorom, stališče številnih Evropejcev spremeniti, če ne bodo prejeli zadostne podpore; poudarja, kako pomembno je v javnosti poiskati podporo za vse ukrepe, navedene v evropskem zelenem dogovoru, in sicer na podlagi natančne in točne ocene njihovih verjetnih posledic in pričakovanih stroškov;

11. se zaveda, da ima kot institucija dolžnost zmanjšati svoj ogljični odtis; predlaga sprejetje ukrepov za zmanjšanje emisij, vključno z zamenjavo voznega parka z brezemisijskimi vozili, in odločno poziva vse države članice, naj se zedinijo glede enega sedeža Evropskega parlamenta;

Povečanje podnebnih ambicij EU do leta 2030 oziroma 2050

12. ugotavlja, da je EU pred kratkim sprejela zakone, s katerimi želi uresničiti cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 %, ki ga je Evropski svet soglasno sprejel leta 2014, še vedno pa ni končala postopka začetka izvajanja ustrezne zakonodaje; zato izraža odločne pomisleke v zvezi s tem, ali je namera Komisije, da si manj kot šest let pozneje zastavi še ambicioznejši cilj glede zmanjšanja emisij do leta 2030, s političnega in ekonomskega vidika smiselna;

13. spominja na oceno Junckerjeve Komisije, v kateri je bilo ugotovljeno, da bi s polnim izvajanjem veljavnih podnebnih zakonov do leta 2030 zmanjšali emisije za 45 %, ne da bi uradno spremenili cilj; je kljub temu močno zaskrbljen, saj je Evropska agencija za okolje v nasprotju s tem ugotovila, da bodo podnebne politike EU do leta 2030 privedle le do 36-odstotnega zmanjšanja emisij, po izstopu Združenega kraljestva iz EU pa bi utegnil ta delež znašati zgolj 34 %;

14. nasprotuje vsakršnemu takojšnjemu povečanju sedanjega nacionalno določenega prispevka EU v okviru Pariškega sporazuma, saj mora EU še začeti izvajati zakone, temelječe na sedanjem zavezujočem cilju, da se do leta 2030 emisije v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 zmanjšajo za vsaj 40 % (tj. faza IV sistema EU za trgovanje z emisijami (2021–2030), uredba o porazdelitvi prizadevanj ipd.); ugotavlja, da morajo vsi predlogi za ambicioznejše cilje EU glede zmanjšanja emisij temeljiti na celoviti oceni učinka vseh povezanih tveganj ter biti usklajeni s ciklom načrtovanja, izvajanja in pregledovanja napredka v nacionalno določenih prispevkih pogodbenic Pariškega sporazuma;

15. poziva Komisijo Ursule Van der Leyen, naj upošteva sklepe prejšnje Komisije, ki je zavrnila sprejetje ambicioznejšega cilja za zmanjšanje emisij do leta 2030, in znova preuči svoj pristop, saj je zaskrbljen, da občutno povečanje temelji na nezanesljivih dokazih in bo povzročilo velike gospodarske in socialne težave v številnih regijah ter izpostavilo industrijo EU konkurenci iz regij, v katerih veljajo precej nižji okoljski standardi;

16. meni, da bo načrt za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 50 %, nemara celo za 55 %, zahteval finančne naložbe in spremembe ekonomskih modelov, kot jih doslej še ni bilo, kar bo koristilo državam članicam z višjim dohodkom, po možnosti celo na račun revnejših držav članic, ki so še vedno v veliki meri odvisne od sredstev kohezijske politike;

17. podpira cilje iz Pariškega sporazuma, vključno z uresničitvijo podnebne nevtralnosti v drugi polovici tega stoletja; meni, da bi si morale vse podpisnice Pariškega sporazuma prizadevati, da bi ta cilj dosegli čim prej;

18. ponovno izraža zaskrbljenost, da se je Komisija že zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, ne da bi pred tem izvedla celovito oceno učinka, sprejela natančen načrt za financiranje (vključno z določbami o pravičnem prehodu) in počakala na Evropski svet, da bi izpolnil svojo vlogo in sprejel dolgoročno politično usmeritev EU, kakor je določeno v členu 15 PEU;

19. meni, da lahko EU dolgoročne cilje, kot je podnebna nevtralnost, uresniči le, če bo ravnala sporazumno; zato meni, da bi bilo treba upoštevati pomisleke vseh držav članic, pa tudi njihovih regij, lokalnih organov, industrijskih panog in civilne družbe;

20. je seznanjen, da namerava Komisija predlagati mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah; poudarja, da je to orodje le ena od številnih političnih rešitev, s katerimi bi bilo mogoče obravnavati selitve virov CO2, in da je treba natančno oceniti njen učinek; zato poudarja, da bi moral biti predlog o davku na meji glede na emisije ogljika, h kateremu bi se bilo smiselno zateči le, če bi spodletelo sprejetje mednarodnega sporazuma, v celoti skladen s pravili STO, spremljati pa bi ga morala temeljita ocena učinka z več drugimi v celoti preučenimi političnimi možnostmi, ki bi upoštevale posledice za potencialno prizadete sektorje in proizvode, konkurenčnost EU ter širše trgovinske posledice;

21. ugotavlja, da bo imela EU, če bo dosegla svoj cilj in pred letom 2050 postala prva ogljično nevtralna celina, le majhen vpliv na svetovne emisije (približno 9 %); meni, da morajo zato tudi druga večja gospodarstva uresničiti svoje zaveze iz Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli podnebno nevtralnost; meni, da mora EU namenjati prednost dobri pripravi zakonodaje, izpolniti sprejete zaveze v skladu s Pariškim sporazumom ter izkoristiti svoj diplomatski vpliv za poglobitev sodelovanja med tretjimi državami, s tem pa povečati ambicije na svetovni ravni;

Zagotavljanje čiste, cenovno ugodne in varne energije

22. poudarja, da doseganje podnebnih in energetskih ciljev za leti 2030 in 2050 ne sme ogroziti pravice vsake države članice, da določi svojo mešanico energetskih virov, in da mora spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti;

23. meni, da ima jedrska energija lahko svoj delež pri uresničevanju podnebnih ciljev, saj ne proizvaja toplogrednih plinov, zagotovi pa lahko tudi pomemben delež električne energije, ki se proizvede v EU; vseeno meni, da je za to energijo, zaradi odpadkov, ki jih proizvaja, potrebna srednjeročna in dolgoročna strategija, ki upošteva tehnološki napredek (laser, fuzijo itd.), da bi se izboljšala vzdržnost celotnega sektorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri pripravi sekundarne zakonodaje v okviru za spodbujanje trajnostnih naložb upošteva nepogrešljivo vlogo jedrske energije kot nizkoogljične rešitve;

24. poudarja, da mora tudi zemeljski plin postati bistven energetski vir, če želi EU uresničiti svoje ambiciozne podnebne cilje; opozarja na njegovo pomembno vlogo „premostitvenega goriva“, ki znatno zmanjšuje emisije delcev in CO2, deluje pa tudi kot element, ki bo omogočal obsežno uvajanje obnovljivih virov energije znatno po letu 2030; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve Evropske investicijske banke (EIB), da ne bo več financirala projektov zemeljskega plina, ki nemoteno potekajo;

25. izraža podporo četrtemu seznamu projektov skupnega interesa, ki vsebuje številne bistvene projekte glede plina za razvoj medsebojno dobro povezanih in na šoke odpornih plinskih omrežij za EU in njeno sosedstvo;

26. poudarja, da je po podatkih Mednarodne agencije za energijo zmanjšanje emisij metana iz dejavnosti plinskega sektorja ena od petih glavnih globalnih priložnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi dosegli ambiciozen cilj 2 °C, in da bi se lahko polovica teh emisij preprečila ali zmanjšala brez neto stroškov; opozarja, da je sektor plina občutno napredoval pri omejevanju emisij metana v Evropi, saj so se emisije tega plina zmanjšale za 61 % glede na ravni iz leta 1990, poraba plina pa se je povečala za 25 %;

27. pozdravlja namero Komisije, da pripravi smernice za pomoč državam članicam pri reševanju vprašanja energetske revščine, ki predstavlja pereče vprašanje po vsej EU, še posebej pa v vzhodnih in južnih državah članicah; opozarja, da obstajajo različni vzroki za energetsko revščino, ki se v različnih delih EU razlikujejo, vključujejo pa cene energije, padanje dohodkov gospodinjstev in energetsko neučinkovita stanovanja, ter da se mnenja strokovnjakov močno razhajajo glede tega, kako se spopasti s to težavo; opozarja na ocene, da je potrebnih med 55 in 110 milijard EUR naložb samo za rešitev problema energetske neučinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi dohodki;

28. poudarja, da je treba programom daljinskega ogrevanja še naprej brezplačno dodeljevati pravice v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), saj državljanom zagotavljajo cenovno dostopno ogrevanje, zmanjšujejo onesnaževanje iz manj učinkovitih virov toplote in s soproizvodnjo proizvajajo energijo na učinkovit način;

Pritegnitev industrije k prizadevanjem za čisto in krožno gospodarstvo

29. ugotavlja, da so v nekaterih panogah emisije toplogrednih plinov neizogibni del proizvodnega procesa in da trenutno ni tehnologij brez emisij, ki bi komercialno preživele; poudarja, da so energetsko intenzivne industrije ključni del gospodarstva EU in neposredno zagotavljajo več kot 6 milijonov delovnih mest ter so odgovorne za številne vrednostne verige;

30. zato poziva k novi in celostni industrijski strategiji EU za energetsko intenzivne industrije, da se dokonča prehod na nizkoogljično gospodarstvo v EU; opozarja na vlogo, ki jo bo imela javna politika pri spodbujanju industrijskih inovacij prek posodabljanja in racionalizacije, kar bo vodilo v zmanjšanje kapitalskih stroškov za nizkoogljične projekte in oblikovanje novih nizkoogljičnih proizvodov; se strinja s Komisijo, da so energetsko intenzivne industrije, kot je proizvodnja jekla, nujne, in jo poziva, naj sprejme dosleden strateški pristop k njihovemu upravljanju, da se zagotovi rast in zaposlovanje v celotnem sektorju;

31. poziva Komisijo, naj takoj ko bo to mogoče predstavi predlog na podlagi predloga Evropske agencije za kemikalije za omejitev namerne uporabe mikroplastike v proizvodih, ki se dajejo na trg EU, da bi preprečili ali zmanjšali njihovo sproščanje v okolje;

32. meni, da bi bilo olajševanje in spodbujanje popravila izdelkov lahko koristno tako za podaljšanje njihove življenjske dobe kot tudi za rast sekundarnih trgov popravil izdelkov in dobave rezervnih delov; je seznanjen z nedavnimi pozitivnimi prizadevanji v avtomobilskem sektorju za podporo dinamičnemu neodvisnemu sektorju popravil in meni, da bi bilo mogoče ta model prenesti v sektorje, v katerih se izdelki lahko popravljajo;

33. meni, da je krožno gospodarstvo bistvenega pomena za uspešno podnebno politiko zaradi visokih emisij toplogrednih plinov iz porabe surovin v različnih fazah vrednostne verige linearnega gospodarstva (npr. ekstrakcija, promet, uporaba in odpadki); zato pozdravlja, da bo Komisija predstavila nov akcijski načrt, ki bo vključeval pobudo za trajnostne izdelke in se zlasti osredotočal na sektorje, ki so intenzivni z vidika virov, kot so tekstilni sektor, gradbeništvo, elektronika in plastika; pričakuje, da bo ta akcijski načrt bistven za razvoj novih politik, ki spodbujajo krožno proizvodnjo in vzorce potrošnje po celotni vrednostni verigi;

34. meni, da načrtovana zastarelost resno škodi potrošnikom in je v nasprotju z njihovimi pričakovanji glede izdelkov, ki trajajo dlje in so učinkovitejši; opozarja, da nedavno sprejeta potrošniška zakonodaja izrecno obravnava trajnost proizvodov in obdobja podpore, tudi za digitalno blago; poziva Komisijo, naj oceni učinek teh novih ukrepov in po potrebi predlaga dodatne obveznosti;

35. poudarja, da imajo novi poslovni modeli, ki nastajajo v sodelovalnem gospodarstvu, potencial podpiranja okolju prijaznejših gospodarskih odločitev, tudi povezovanja oseb z izdelki, ki jih lahko najamejo ali uporabljajo skupaj z drugimi, kar pomeni, da jim zdaj ni treba več kupovati lastnih izdelkov; poleg tega meni, da je rast digitalnih storitev potrošnikom omogočila večjo izbiro, tudi kar zadeva okoljske učinke; meni, da bi bilo treba takšne storitve spodbujati in odpraviti nacionalne regulativne ovire, da se omogoči njihovo zagotavljanje v vseh državah članicah;

36. poudarja mogoče pozitivne koristi e-označevanja, ki lahko omogočajo preprost in enostaven dostop do regulativnih informacij, tudi o izpolnjevanju veljavnih zahtev ali standardov za proizvode, podrobnostih o sestavi in dostopu do popravil in smernicah za konec življenjske dobe, ter poziva Komisijo, naj uvede e-označevanje za ustrezne proizvode, vključno z reguliranimi proizvodi; meni, da je mogoče ustvariti prihranke z odpravo zahtev po natisnjenih priročnikih in drugih tozadevnih dokumentih, ki trenutno spremljajo izdelke;

37. meni, da je uredba o gradbenih proizvodih podprla razvoj skupnega trga za gradbene proizvode v EU, vendar težave ostajajo; ugotavlja, da so zamude in neuspehi pri standardizaciji ovirali izvajanje usklajenih zahtev, in poziva Komisijo, naj to obravnava pred izvedbo nadaljnjih ukrepov; poudarja, da lahko uredba o gradbenih proizvodih podpira bolj trajnostne izbire, če se učinkovito izvaja; opozarja, da je ta uredba, v nasprotju z napovedmi, povečala stroške zagotavljanja skladnosti s predpisi in da je bilo upoštevanje te uredbe zlasti težavno za mala in mikro podjetja; poziva Komisijo, naj upošteva težave pri izvajanju, ko razmišlja o temeljitejši reviziji uredbe o gradbenih proizvodih in njenih obveznosti;

Pospešen prehod v trajnostno in pametno mobilnost

38. izraža zaskrbljenost glede nedavno doseženega začasnega dogovora o svežnju o mobilnosti I, saj je zlasti zahteva, da se morajo težka tovorna vozila vrniti v državo članico sedeža vsakih osem tednov, v nasprotju z namenom prvotnih zakonodajnih predlogov Komisije o zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in podnebnimi cilji EU, ki jih je določila Komisija v novem evropskem zelenem dogovoru, vključno s ciljem doseganja podnebno nevtralne EU do leta 2050, ta zahteva bi namreč povzročila znatno povečanje števila praznih tovornjakov na cestah EU in bi skupaj z omejitvami kabotaže povzročila znatno povečanje emisij CO2, onesnaževanja in zastojev, ki jih povzroča prometni sektor; opozarja, da zahteva po vračanju težkih tovornih vozil ni bila del predlogov Komisije in ni bila predmet ocene učinka, zato poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe, vključno s celovito oceno učinka, za odpravo te zahteve, da bi se odpravile z njo povezane neskladnosti in nasprotja v vsej ustrezni zakonodaji in politikah EU;

39. izraža pomisleke glede „enotnega pristopa za vse“ v zvezi s cestninami za težka tovorna vozila (direktiva o evrovinjeti) in ambicije Komisije, da razširi področje uporabe omenjene direktive, da bi povečala usklajenost cestnin v celotnem sektorju cestnega prometa, in vztraja, da bi morale države članice ohraniti pravico do prilagajanja svojih politik zaračunavanja cestnin in možnost, da še naprej nudile časovno omejene dovolilnice;

40. poudarja pomen povečanja deleža nizkoemisijskih načinov prevoza, kot so celinske plovne poti, pomorski promet in železnice, ter poudarja, da je treba povečati zmogljivost železnic in celinskih plovnih poti ter zagotoviti ustrezen dostop na zadnjem delu poti in železniške povezave s povezujočo železniško infrastrukturo do terminalov celinskih plovnih poti, pa tudi prometna vozlišča v pristaniških območjih; poudarja, da mora kombinirani prevoz postati učinkovito in delujoče orodje evropskega enotnega trga tovornega prometa, ki podpira operacije multimodalnega prevoza blaga;

41. nasprotuje poskusom razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami na cestni promet, saj ima ta sektor že standarde za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, njegova vključitev v sistem EU za trgovanje z emisijami pa bi lahko privedla do prekomerne in drage regulacije ter potencialno velikega finančnega bremena za potrošnike;

42. izraža zaskrbljenost, da namerava Komisija ponovno oceniti davčno oprostitev za letalska goriva, kar utegne biti v nasprotju s pogoji iz člena 24 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (Čikaška konvencija), ki določa pravni okvir za mednarodno civilno letalstvo; ugotavlja, da je izvzetje letalskih prevoznikov iz nacionalnih davčnih in carinskih obveznosti za več vrst blaga, povezanega z letalstvom, vključno z rezervnimi deli, zalogami in gorivom, standardni element dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med posameznimi državami; poudarja, da bi uvedba dajatev na mednarodne lete (bodisi na nacionalni ravni ali na ravni EU) brez globalnega dogovora o obdavčenju letalskega goriva zelo verjetno spodbudila letalske prevoznike, da bi sistematično polnili rezervoarje svojih zrakoplovov vsakič, ko bi pristali zunaj EU, da bi se izognili plačilu davka; meni, da bi bilo treba davek na letalsko gorivo uvesti na svetovni ravni in da bi moral odražati velikost in izkoristek goriva zrakoplova;

Od njive do mize: zasnova poštenega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema

43. poudarja, da kmetijski sektor EU bistveno prispeva k zagotavljanju prehranske varnosti, vzdrževanju podeželskih območij v EU in zagotavljanju varstva okolja; poudarja, da je treba v novi skupni kmetijski politiki in strategiji „od njive do mize“ zaščititi gospodarsko, ekološko in socialno trajnost, pri čemer naj bosta modernizacija ter dostop do raziskav in inovacij horizontalni cilj; poudarja, da je potreben pristop od spodaj navzgor, ki bo vključeval kmete vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih kmetih, ustreznemu finančnemu nadomestilu in spodbudami za rešitve, ki bodo koristile vsem, pri tem pa upoštevati lokalne razmere;

44. poziva Komisijo, naj kmetom iz EU zagotovi dostop do najboljših razpoložljivih orodij, kot so nove tehnike žlahtnjenja rastlin in preciznega kmetovanja; izraža zaskrbljenost, ker se orodja dajejo na voljo le počasi, in poziva Komisijo, naj da prednost ocenjevanju novih tehnik in proizvodov in se pri tem opira na znanstvena mnenja ter po potrebi posodobi zakonodajo, da bi kmetom zagotovila dostop do teh orodij;

45. poziva k enakim konkurenčnim pogojem za kmetijski sektor in poziva Komisijo, naj skrbno oceni skladnost predlogov v evropskem zelenem dogovoru s trgovinsko politiko, da se zagotovi, da sposobnosti preživetja evropskega kmetijskega sektorja ne bo ogrožena zaradi nepoštene konkurence, ki izhaja iz neenakih standardov proizvodnje;

46. poudarja, da morajo vse ravni v prehranski verigi in potrošniki prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom z zmanjšanjem količine odpadkov in čim večjim izkoristkom proizvodov za hrano in krmo; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje pogajalskega položaja primarnega proizvajalca, da se pri dajanju na trg zagotovi kritje dodatnih stroškov, povezanih s trajnostjo;

47. poudarja, da samovoljno omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev ne koristi niti zdravju opraševalcev niti kmetijskemu sektorju; ugotavlja, da so v skladu z direktivo o trajnostni rabi pesticidov (Direktiva 2009/128/ES) države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih (tj. Danska) že poskusile in opustile cilje zmanjšanja, saj ta pristop ne odraža zapletenosti obvladovanja škodljivcev in bolezni v različnih lokalnih razmerah, kjer se uporabljajo integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;

48. poudarja pomen znanstvenega pristopa pri postopku odobritve aktivnih snovi, preglednosti in učinkovitega obveščanja o tveganju, da se zagotovita sprejemljivost odločitev glede obvladovanja tveganja in zaupanje potrošnikov;

49. poziva Komisijo, naj izboljša svoje zunanje obveščanje, da bi javnost na ustrezen in lahko razumljiv način seznanjala s potrebo po fitofarmacevtskih sredstvih pri proizvodnji varne in cenovno dostopne hrane ter o vseh dokazanih vplivih na zdravje ljudi in okolje; ugotavlja, da bi moralo to vključevati pojasnitev razlike med nevarnostjo in tveganjem, sprejemljivimi tveganji in uveljavljenimi varnimi uporabami ter da bi bilo treba nevarnosti in tveganja uporabe fitofarmacevtskih sredstev umestiti v kontekst uporabe drugih kemikalij in snovi za uporabo v gospodinjstvu; priporoča, naj so te informacije zlahka dostopne in naj so uporabniki obveščeni o morebitnih ukrepih za zmanjšanje tveganja;

50. poudarja, da lahko trajnostna morska hrana prispeva k strategiji „od vil do vilic“ glede trajnostne hrane; poziva k pristopu ničelne tolerance do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; poudarja, da je treba izboljšati postopek nadzora in skladnost uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva z zakonodajo EU;

Ohranjanje in obnavljanje ekosistemov in biotske raznovrstnosti

51. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da narava v svetovnem merilu propada v obsegu, ki je brez primere v zgodovini, in da se stopnja izumiranja vrst pospešuje, kot je zapisano v globalnem poročilu o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev IPBES; zato pozdravlja namero Komisije, da do marca 2020 predstavi ambiciozno strategijo za biotsko raznovrstnost (ki ji do leta 2021 sledi poseben ukrep), v kateri opredeli stališče EU, na podlagi katerega bo imela vodilno vlogo na 15. konferenci pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP 15), ki bo oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem, vključuje pa naj globalne cilje za zaščito biotske raznovrstnosti in nove merljive cilje za obravnavanje primarnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti v EU;

52. ugotavlja, da so večji krivci za uničevanje biotske raznovrstnosti onesnaževanje, širjenje mest, pozidava tal in uničevanje habitatov; opozarja, da se je po navedbah v globalnem poročilu o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev IPBES površina mestnih območij od leta 1992 podvojila; poziva Komisijo, naj oceni vlogo mestnih območij in mest pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, da bi se ta ocena uporabila v shemah, kot je agenda EU za mesta, za pomoč pri razvoju politik za zaščito biotske raznovrstnosti;

53. poziva Komisijo, naj na podlagi primerne skrbnosti predlaga celovit sklop ukrepov, tudi zakonodajo, s katerimi bi omejili odtis porabe EU na zemljiščih in da bi zagotovili trajnostne dobavne verige, ki ne vključujejo krčenja gozdov, za proizvode, dane na trg v EU, ter akcijski načrt za palmovo olje;

54. poudarja, da so gozdarske in kmetijsko-gozdarske storitve, ki koristijo podnebju in biotski raznovrstnosti, v pristojnosti držav članic; ugotavlja, da se je treba opirati na strokovno znanje lastnikov gozdov pri spodbujanju trajnostnega upravljanja in učinkovite rabe surovin;

55. podpira razvoj modrega gospodarstva, saj prispeva k gospodarski rasti nasploh, zlasti pa v obalnih regijah in na otokih;

56. poudarja pomen uporabe dela razpoložljivih finančnih sredstev za blažitev posledic in tveganj hidrološke nestabilnosti, potresne dejavnosti, obalne erozije in stabilnosti obrežij, ki so v zadnjih dveh desetletjih vse bolj razširjeni;

Prizadevanja za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov

57. pričakuje rezultate preverjanja ustreznosti endokrinih motilcev, ki ga je izvedla Komisija in bo prispevala k širši oceni, ali zakonodaja EU o kemikalijah izpolnjuje svoj cilj varovanja zdravja ljudi in okolja z zmanjšanjem izpostavljenosti tem snovem; ugotavlja, da so merila za opredelitev kemikalij, ki povzročajo endokrine motnje, sicer že uveljavljena v zakonodaji o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih pripravkih, a je potrebna previdnost pri razvoju usklajenih meril in njihovi uporabi na drugih področjih, saj morajo zajemati zakonodajo, ki prepoveduje uporabo endokrinih motilcev, zakonodajo, ki dovoljuje uporabo pod strogimi omejitvami, in zakonodajo, ki se ne nanaša izrecno na endokrine motilce, a jih ureja s splošnimi določbami;

58. poudarja, da bo prehod na krožno gospodarstvo, kjer je to mogoče, zahteval postopno opuščanje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, da se zagotovi razvoj nestrupenih ciklov snovi, kar bo olajšalo recikliranje in bo bistveno za vzpostavitev delujočega trga sekundarnih surovin;

59. poziva Komisijo, naj gradi na strateškem pristopu do tveganj, ki jih predstavljajo farmacevtski izdelki v skladu z okvirno direktivo o vodah, in pripravi zakonodajni predlog za boj proti izpustom farmacevtskih izdelkov v okolje, in sicer tako iz proizvodnje kot po uporabi in z odstranjevanjem zdravil;

Financiranje evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje pravičnega prehoda

60. pričakuje, da bodo proračunska sredstva v naslednjem finančnem programskem obdobju sorazmerna z načrti, predstavljenimi v evropskem zelenem dogovoru; ponovno poudarja, da je treba ohraniti močno osredotočenost na evropski dodani vrednosti kot vodilnemu načelu; zavrača zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko, ki bo ogrozilo glavni naložbeni instrument EU za financiranje delovnih mest in rasti, doseganje teritorialne konvergence in spodbujanje razvoja na regionalni ravni;

61. vztraja, da je treba določiti jasnejše cilje in se osredotočiti na manjše število visokokakovostnih kazalnikov uspešnosti, ki bodo opredeljevali in spremljali odhodke, povezane s podnebnimi ukrepi, in obravnavali izgubo biotske raznovrstnosti;

62. je zaskrbljen, da utegnejo predlagani toki prihodkov za okolju prijaznejše prihodke v proračun EU privesti do neravnotežij; podpira sedanji sistem nacionalnih prispevkov in poudarja, da je prispevek na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND) najbolj pošten vir lastnih sredstev, saj temelji na gospodarski zmogljivosti posamezne države članice; ponovno poudarja, da je obdavčenje suverena pristojnost držav članic;

63. priznava ključno vlogo finančnih institucij EU pri omogočanju zelenega prehoda; v zvezi s tem je seznanjen, da je EIB podvojila svoj podnebni cilj za leto 2025 s 25 % na 50 %; vseeno ponovno izraža obžalovanje, da nova naložbena politika EIB omejuje podporo za plin, ki ostaja ključen vir energije za države članice, ki so odvisne od fosilnih goriv;

64. poziva Komisijo, naj skrbno oceni morebitne pomanjkljivosti spodbujanja selektivnih naložb, vključno z določbami, ki nižajo kapitalske zahteve za dodeljevanje več sredstev za zeleno premoženje; poziva Komisijo, naj bolj strukturirano in dosledno pristopa k omejevanju tveganj nasedlih naložb;

65. ponovno poudarja, da je treba med energetskim prehodom zagotoviti ustrezno finančno podporo prizadetim premogovniškim regijam in regijam z ogljično intenzivnim gospodarstvom; poudarja, da nimajo vse regije enake izhodiščne točke pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, da nimajo vse regije na voljo enakih orodij in da tudi ne bodo vse trpele enakih posledic; zato poudarja, da je treba pri prehodu upoštevati posebnosti najbolj ranljivih regij, skupin prebivalstva in sektorjev; pozdravlja odločitev EIB, da posoja do 75 % vrednosti projektov, povezanih s pravičnim prehodom najrevnejših držav članic;

66. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo novi sklad za pravičen prehod sestavljen iz dodatnih sredstev, ki bodo dopolnjevala sredstva, dodeljena skladom kohezijske politike; ugotavlja, da bi bilo treba izključiti naložbe v pravični prehod, kadar se nacionalni primanjkljaji ocenijo v okviru pakta za stabilnost in rast, ter javnim organom omogočiti vlaganja v storitve in infrastrukturo;

67. poziva Komisijo, naj zagotovi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo prehodov in pri tem posebno pozornost nameni najbolj prikrajšanim regijam, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija (predvsem premogovniške regije in območja, ki so odvisna od ogljično intenzivnih panog, kot je proizvodnja jekla), redko poseljenim območjem in okoljsko občutljivim ozemljem;

Praktična uporaba izsledkov raziskav in spodbujanje inovacij

68. poudarja vlogo, ki jo morajo imeti raziskave in inovacije pri uresničitvi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo; poudarja, da lahko raziskave in inovacije, vključno z raziskavami na pionirskih področjih, podprejo vse gospodarske sektorje in da ima lahko uporaba novih tehnologij, tudi če ni neposredno povezana z vplivi na okolje, pozitivne učinke prelivanja, ki prispevajo k prehodu;

69. poudarja, da morajo raziskovalne in inovacijske politike razširiti dostop do podnebno nevtralne oskrbe z energijo in jo spodbujati, in sicer po cenah, ki bodo konkurenčne v svetovnem merilu; v zvezi s tem poudarja, da so nujno potrebni prikazi prelomnih tehnologij, vključno s čistim premogom, v industrijskem merilu ter da je treba spodbujati razvoj in trženje projektov zajemanja in shranjevanja ogljika; spodbuja Komisijo in države članice, naj podprejo obsežne pilotne projekte, katerih cilj je dokazati izvedljivost čiste tehnologije v roku petih do desetih let, in nato spodbujajo njihovo uporabo v velikem obsegu;

70. poudarja ključno vlogo, ki jo ima program Obzorje Evropa kot dejavnik, ki omogoča inovacije in raziskave v EU, ter potencial programa, da pomaga pri uvajanju novih tehnologij na trg; meni, da je pomembno, da se ta zmogljivost poglobi in nadalje izkoristi za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; poziva Komisijo, naj še okrepi sodelovanje med javnimi raziskovalnimi ustanovami in akterji iz industrijskega trga, da bi še naprej spodbujali praktično uporabo inovativnih tehnologij in podpirali hitro uvajanje novih tehnologij;

71. poudarja potrebo po usklajevanju med programom Obzorje Evropa in drugimi programi EU, da bi se izognili prekrivanju; prav tako meni, da so v strateškem načrtu programa Obzorje Evropa pomembni močna stopnja notranjega usklajevanja in veliko dopolnilnih ukrepov, ki vključujejo partnerstva, misije ter skupnosti znanja in inovacij, da bi izkoristili prednosti in učinkovitost sodelovanja pri delu;

72. ponovno poudarja, da se je treba v strateškem načrtu programa Obzorje Evropa osredotočiti na strategije in tehnologije nizkih emisij, da bi oživili premogovniška in ogljično intenzivna območja v prehodu;

73. opozarja na ključni vlogi sklada za inovacije in sklada za modernizacijo v sistemu EU za trgovanje z emisijami ter poziva k povečanju števila pravic, ki so jima dodeljene, če so na voljo;

Neškodovanje – vključevanje trajnosti v vse politike EU

74. meni, da je lahko javno naročanje pomembno gonilo, in ugotavlja, da bo Komisija razmislila o načinih za spodbujanje zelenih javnih naročil; meni, da je treba upoštevati tudi trajnostna pri odločitvah o javnih naročilih, zlasti kadar dolgoročno podpirajo učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja;

75. ugotavlja, da bi moral biti predlog 8. okoljskega akcijskega programa, ki ga Komisija še pripravlja, usklajen z evropskim zelenim dogovorom in spodbujati doseganje ciljev trajnostnega razvoja, da bi se dosegli rezultati in zagotovili predvidljivi in usklajeni ukrepi v zvezi s politikami EU na področju okolja in podnebnih sprememb;

76. opozarja na pomembno vlogo previdnostnega načela pri razvoju politik EU; ugotavlja, da se je pristop Komisije k uporabi tega načela pokazal kot ustrezen, in zato meni, da ni potrebna revizija za zagotovitev skladnosti ukrepov iz evropskega zelenega dogovora s tem načelom;

EU kot globalna voditeljica

77. ugotavlja, da mora EU za doseganje ciljev Pariškega sporazuma sodelovati z drugimi podpisnicami, saj se sama ne bo mogla učinkovito spopasti z izzivi propadanja okolja in podnebnih sprememb; poudarja, da mora EU v tesnem sodelovanju z državami članicami sodelovati s tretjimi državami, zlasti z gospodarstvi iz skupine G20, ki ustvarijo približno 80 % svetovnih emisij toplogrednih plinov;

78. podpira predlog zelene agende za Zahodni Balkan; meni, da bo to v širšem kontekstu širitvenega procesa prispevalo k zmožnosti predpristopnih držav, da uporabljajo pravni red na področjih energetike, podnebja, kmetijstva, prometa in okolja;

79. poudarja pomen skupne strategije EU–Afrika, zlasti glede na ogromen potencial celine za ohranjanje biotske raznovrstnosti in omejevanje emisij toplogrednih plinov; meni, da bi morala vsaka strategija izboljšati zdravje in dobro počutje v lokalnih družbah;

80. vztraja pri ohranjanju strateškega dialoga s Kitajsko, zlasti pri pripravah na letošnji vrh EU–Kitajska v Leipzigu in na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP15); vendar poudarja negativno vlogo Kitajske med pogajanji na konferenci COP25 v Madridu, zlasti kar zadeva preglednost zavez glede zmanjšanja emisij v okviru Pariškega sporazuma;

81. priznava, da bi lahko svetovni podnebni in okoljski izzivi postali vir konfliktov, kar bi vodilo v nezanesljivo preskrbo s hrano in migracijske tokove, ki bi lahko vplivali tudi na EU in njene države članice; zato meni, da bi moral evropski zeleni dogovor zajemati tudi skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

°

° °

 

82. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

Zadnja posodobitev: 14. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov