Postopek : 2019/2956(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0043/2020

Predložena besedila :

B9-0043/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2020 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0005

<Date>{10/01/2020}10.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0043/2020</NoDocSe>
PDF 205kWORD 61k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem zelenem dogovoru</Titre>

<DocRef>(2019/2956(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Fredrick Federley</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0040/2020

B9-0043/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem zelenem dogovoru

(2019/2956(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773) ter poglobljene analize v podporo sporočilu,

 ob upoštevanju okoljskega akcijskega programa EU do leta 2020 in njene vizije za leto 2050,

 ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC), njenega Kjotskega protokola ter Pariškega sporazuma,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020 (The European environment — state and outlook 2020), objavljenega 4. decembra 2019,

 ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) z naslovom Globalno segrevanje za 1,5 °C, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in ustreznega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

 ob upoštevanju poročila o emisijski vrzeli 2019, ki je bilo v okviru programa OZN za okolje objavljeno 26. novembra 2019,

 ob upoštevanju svetovnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je 31. maja 2019 izdala Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

 ob upoštevanju napovedi iz leta 2019 na področju svetovnih virov, ki jih je pripravil Mednarodni forum za vire programa OZN za okolje,

 ob upoštevanju, da obstaja vse več dokazov za to, da ima onesnaževanje okolja dramatične posledice za zdravje ljudi, kot na primer podatki Eurostata o smrtnih primerih zaradi pljučnega raka (1,3 milijona evropskih državljanov na leto),

 ob upoštevanju 26. konference pogodbenic UNFCCC, ki bo potekala novembra 2020, in dejstva, da morajo vse pogodbenice UNFCCC prispevke, določene na nacionalni ravni, povečati v skladu s cilji Pariškega sporazuma,

 ob upoštevanju 15. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15), ki bo potekala oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem in na kateri bodo morale pogodbenice določiti globalni okvir za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti za čas po letu 2020,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25)[3],

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

1. poudarja, da je ukrepanje za spoprijemanje z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in okoljem, nujno, zato močno pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru; se strinja z namero Komisije, da bo EU preobrazila v bolj zdravo, trajnostno, pravično in uspešno družbo, ki v letu 2050 ne bo ustvarjala nobenih neto emisij toplogrednih plinov, njeno gospodarstvo bo sodobno, gospodarno z viri in konkurenčno, za gospodarsko rast pa se ne bodo uporabljali viri niti ustvarjali odpadki; poziva, naj postane prehod na podnebno nevtralno družbo, potreben najpozneje do leta 2050, evropska zgodba o uspehu;

2. poudarja, da bi moral biti zeleni dogovor v središču evropske strategije za novo rast in nova delovna mesta; vidi zeleni dogovor kot katalizator preobrazbe družbe, pri kateri so podnebna nevtralnost, varstvo okolja in našega naravnega kapitala, trajnostna raba virov ter zdravje in kakovost življenja naših državljanov ključni cilji, in sicer v kombinaciji z uspešnim, pravičnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki deluje v dobro vseh v vseh regijah v Evropi; meni, da bi moral zeleni dogovor ustvariti gospodarske priložnosti in medgeneracijsko pravičnost;

3. meni, da bi morali biti v središču zelenega dogovora ljudje in da bi moral biti njegov cilj zdravje in blaginjo državljanov zaščititi pred okoljskimi tveganji in vplivi; meni, da bi moralo biti v središču procesa oblikovanja politik EU izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

4. meni, da so za razogljičenje, zmanjšanje izgube biotske raznovrstnosti in okolju prijaznejše gospodarstvo nujno potrebne raziskave in inovacije ter razvoj novih čistih tehnologij; poziva, naj se finančno podpirajo temeljne znanstvene raziskave, kadar je to potrebno; nadalje poziva k tržno usmerjenim spodbudam in podpori naložbam v trajnostne prebojne tehnologije, ki lahko pripomorejo k temu, da bo EU postala vodilna svetovna sila in določevalka standardov na svetovni ravni;

5. poudarja, da je treba privabiti znatne javne in zasebne naložbe, če naj Unija najpozneje do leta 2050 doseže ničelno stopnjo neto emisij, in meni, da je to odločilen pogoj za uspeh zelenega dogovora; meni, da mora EU za uspešen tržno usmerjeni zeleni prehod zagotoviti dolgoročno naložbeno varnost in regulativno predvidljivost, pa tudi ustrezen finančni okvir ter ustrezne vire in spodbude; meni tudi, da je treba to storiti tako, da se spodbujajo odhodki in naložbe v prehod, pri katerem bodo vključene prehodne tehnologije, ki se bodo lahko postopoma razvile in uporabile za uresničitev dolgoročnih ciljev EU;

6. poudarja, da bo Parlament uporabil vsa svoja zakonodajna pooblastila, da bo preučil in spremenil predloge Komisije in tako zagotovil, da podpirajo vse cilje zelenega dogovora, med drugim na področju podnebja, okolja in zdravja, rasti in delovnih mest, zaščite enotnega trga in uravnoteženega razvoja v vseh državah članicah;

Povečanje podnebnih ciljev EU do leta 2030 oziroma 2050

7. pozdravlja napovedani predlog evropskega podnebnega zakona, ki naj bi bil pripravljen do marca 2020; meni, da bo to, če se bo EU uradno zavezala, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij, učinkovito orodje za mobilizacijo političnih, gospodarskih in tehnoloških sil, potrebnih za prehod; meni, da mora podnebni zakon vključevati tudi specifične elemente prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer tako, da se zahteva, da vse države članice sprejmejo akcijske načrte za prilagajanje podnebnim spremembam;

8. meni tudi, da mora biti podnebni zakon, če naj bo učinkovit, samostojen zakonodajni akt ter vključevati vmesne cilje EU za leti 2030 in 2040 in trden okvir upravljanja; nadalje meni, da mora biti podnebni zakon tehnološko nevtralen in odražati najboljše razpoložljive znanstvene podatke, s ciljem globalno segrevanje omejiti na 1,5 stopinje; poleg tega meni, da ga je treba posodabljati v skladu s spremembami pravnega okvira EU in razvojem cikla pregleda Pariškega sporazuma;

9. močno poudarja, da gre pri prehodu za skupna prizadevanja vseh držav članic in da mora vsaka država članica prispevati k dosegi podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050; priznava, da bi bilo treba pri poti držav članic do razogljičenja razlikovati na pravičen in stroškovno učinkovit način, treba je namreč priznati, da imajo države različne izhodiščne položaje in vire ter da nekatere napredujejo hitreje kot druge, bi pa moral zeleni prehod postati gospodarska in družbena priložnost za vse evropske regije;

10. poziva, naj se podnebni cilj EU za leto 2030 poveča na 55 % zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov na ravni EU v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog s tem namenom, da bo lahko EU ta cilj kot svoj posodobljeni nacionalno določeni prispevek sprejela dovolj zgodaj pred konferenco COP26; poziva tudi, naj se ta cilj vključi v evropski podnebni zakon;

11. meni, da mora EU odigrati dejavno vlogo in prevzeti močno vodilno vlogo pri pripravah na konferenco COP26, na kateri bi morale pogodbenice skupne podnebne zaveze povečati, da bi odražale najvišjo možno raven ambicij; ob upoštevanju tega meni, da bi morala EU čim prej leta 2020 sprejeti večji nacionalno določeni prispevek, da bi druge države, ki niso članice EU, zlasti velike onesnaževalke, spodbudila, da storijo enako; v tem kontekstu poudarja, da se je treba o povečanju nacionalno določenega prispevka dogovoriti pred načrtovanim septembrskim vrhom EU-Kitajska in pred vrhom EU-Afrika;

12. poudarja, da morajo vsi sektorji prispevati, tako da zmanjšajo svoje emisije; poudarja tudi, da je treba do junija 2021 pregledati vse ustrezne zakonodajne ukrepe EU na področju podnebja in energije, vključno s standardi emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile, kombinirana vozila in tovornjake, da bi uresničili bolj ambiciozne podnebne cilje; pozdravlja načrte Komisije v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj upošteva tudi dodatne priložnosti, ki jih za podnebne ukrepe prinaša druga veljavna zakonodaja EU, kot so direktiva o okoljsko primerni zasnovi, zakonodaja EU o odpadkih in ukrepi, povezani s krožnim gospodarstvom;

13. poudarja, da mora biti prehod na podnebno nevtralnost trajnosten, zlasti kar zadeva analizo ogljikovih ciklov v različnih ponorih ogljika, pri čemer je treba sektorjem, ki so povezani s ponori, omogočiti ustrezen manevrski prostor za razvoj, da bi lahko dosegli večje podnebne koristi ter da bi lahko bili ponori skozi čas ohranjeni oziroma povečani;

14. poudarja, da morajo prihodnji zakonodajni predlogi za uresničitev ambicioznejših podnebnih ciljev temeljiti na celovitih ocenah učinka, v katerih bodo opredeljeni socialno-ekonomski in okoljski učinki različnih možnosti, vključno s celotnim vplivom na podnebje in okolje, potrebo po preprečevanju selitve virov CO2, učinki na mednarodno konkurenčnost podjetij EU, med drugim malih in srednjih podjetij, učinki na zaposlovanje in učinki na dolgoročno naložbeno varnost, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti skladnost politik s cilji glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

15. podpira namero Komisije, da si bo prizadevala za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za zmanjšanje tveganja selitve virov CO2, v primeru da bi bili podnebni cilji po svetu še naprej različno ambiciozni; vidi razvoj takšnega mehanizma kot del širše strategije za konkurenčno razogljičeno gospodarstvo EU; meni, da bi moral prihodnji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah ohraniti podnebne cilje EU, zagotoviti enake konkurenčne pogoje in biti skladen s pravili STO; poleg tega meni, da bi morale biti z njim ohranjene finančne spodbude za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo, pa tudi za tiste, ki imajo vodilno vlogo na področju podnebja, in da bi moral podpirati trg blaga z nizkimi emisijami ogljika v EU; nadalje meni, da bi bilo treba z njegovo pomočjo zagotoviti učinkovito ceno ogljika v EU, hkrati pa spodbujati oblikovanje cen ogljika v drugih delih sveta; poudarja, da mora biti takšen mehanizem popolnoma združljiv s sistemom EU za trgovanje z emisijami (ETS); meni, da mora upoštevati posebnosti vsakega sektorja in da bi lahko bil v izbranih sektorjih uveden postopoma, pri čemer bi morali preprečiti nepotrebne dodatne upravne stroške, zlasti za evropska mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj, preden pripravi kakršen koli predlog, preuči vse načine, kako bi lahko potekala ogljična prilagoditev na mejah, in do junija 2021 izvede celovito oceno učinka vseh možnosti skupaj z načrtovanim zakonodajnim pregledom sistema EU za trgovanje z emisijami; ponovno poziva, naj se prihodki, ustvarjeni z mehanizmom, v proračun EU razporedijo kot lastna sredstva in namenijo za podnebne ukrepe, deli prihodkov pa bi se lahko vrnili tudi državam članicam;

16. pozdravlja načrtovani predlog, da bi se direktiva o obdavčitvi energije pregledala, in se strinja, da bi moralo biti načelo „onesnaževalec plača“ v direktivi uporabljeno z minimalno ravnjo oblikovanja cen ogljika, pri tem pa bi morale biti v celoti spoštovane pristojnosti držav članic na področju davčne politike in se ne bi smelo posegati vanje;

17. pozdravlja novo in ambicioznejšo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja, da je treba privabiti javne in zasebne naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, in poziva, naj bodo politike pri rabi sredstev EU res usklajene, da bosta prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje ključni merili za financiranje EU, da se v celoti izkoristi potencial sredstev EU za razvoj in krepitev odpornosti skupnosti in infrastrukture proti podnebnim spremembam; hkrati meni, da morajo biti preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje močan solidarnostni instrument z zadostnimi sredstvi; poziva, naj se – ob upoštevanju vse večjih izzivov, s katerimi se soočamo – sredstva proračuna EU in združeni viri stalno in v zadostni meri dodeljujejo za mehanizem EU na področju civilne zaščite;

18. poudarja vlogo evropskih državljanov, lokalnih skupnosti, podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in industrije pri reševanju podnebnih in okoljskih izzivov ter razvoju bolj trajnostnih vzorcev potrošnje, poslovnih modelov in proizvodnih metod; v tem kontekstu podpira Komisijo pri pripravi evropskega podnebnega pakta in meni, da je lahko to koristno orodje za krepitev vloge regionalnih in lokalnih skupnosti pri oblikovanju politik za prehod, vzpostavljanju partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem ter razširjanju primerov najboljše prakse po vsej EU; pozdravlja prostovoljne kampanje za sprejemanje zavez, vendar poudarja, da morajo vedno privesti do dejanskih ukrepov;

Zagotavljanje čiste, cenovno ugodne in varne energije

19. poudarja osrednjo vlogo energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; meni, da je dosledno in celovito izvajanje nedavno sprejetega svežnja o čisti energiji za vse Evropejce pomemben prvi korak pri zagotavljanju, da bodo podnebni in energetski cilji Unije izpolnjeni; hkrati poudarja, da bi morala Unija nujno določiti višje cilje za energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, ki bi morali biti v celoti skladni z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“; poudarja, da je pri uresničevanju navedenih podnebnih ciljev bistveno zagotoviti, da energetski trg v Evropi deluje nemoteno in je v celoti povezan; v tem kontekstu poudarja, da je treba Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev dodeliti ustrezna finančna sredstva, da se okrepi in poveča regionalno sodelovanje držav članic ter zagotovi, da bo energetski trg EU konkurenčen, osredotočen na potrošnike, prilagodljiv in nediskriminatoren;

20. poziva Komisijo, naj državam članicam po potrebi zagotovi tehnično podporo in svetuje pri pregledu njihovih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, da bodo v skladu z zavezami EU, določenimi v Pariškem sporazumu; vztraja, da je treba hitro postopno odpraviti subvencije za premog in fosilna goriva v EU, in v tem kontekstu pozdravlja, da bodo direktiva o obdavčitvi energije in smernice o državni pomoči na področju energije v prihodnje pregledane;

21. je globoko zaskrbljen, ker se je rast skupnega tržnega deleža energije iz obnovljivih virov v EU upočasnila; zato pozdravlja napovedano strategijo za pridobivanje vetrne energije na morju, s katero bi moral biti določen časovni načrt za večje sodelovanje med državami članicami, in se zavezuje, da bo zadevna zakonodaja pregledana; meni, da bi bilo treba s politikami EU zlasti spodbujati inovacije ter uvedbo trajnostnega shranjevanja energije in čistega vodika, hkrati pa obravnavati emisije metana, morale pa bi biti tudi odprte za vse tehnologije, ki bi lahko občutno prispevale k podnebnim in energetskim ciljem EU;

22. pozdravlja napoved Komisije, da bo do sredine leta 2020 predlagala ukrepe za pametno vključevanje, in poudarja, da bo imelo nadaljnje povezovanje energetskega trga EU pomembno vlogo pri krepitvi zanesljivosti oskrbe z energijo in doseganju gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

23. pozdravlja napovedani val obnove javnih in zasebnih stavb, kot so šole in bolnišnice, ter poudarja, da je v stavbnem sektorju mogoče prihraniti veliko energije in da ima potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, kar lahko spodbudi zaposlovanje ter malim in srednjim podjetjem pomaga pri širitvi; meni, da je za zagotavljanje stabilnega in predvidljivega okvira za podjetja v tem sektorju nujno potreben pameten in v prihodnost usmerjen zakonodajni okvir, zato pozdravlja pregled uredbe o gradbenih proizvodih; poziva, naj države članice strogo izpolnjujejo svoje obveznosti, da bodo javne stavbe obnovile v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti;

24. je seznanjen z načrti Komisije, da bo preučila možnost, da bi se v okviru evropskega trgovanja z emisijami trgovalo tudi z emisijami iz stavb in cestnega prometa; meni, da možnost, da bi bile slednje neposredno vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, ni izvedljiva; meni tudi, da sta za predlagani ukrep potrebna nadaljnja analiza in ocena učinka; odločno poudarja, da tak sistem za določanje cen nikakor ne bi smel nadomestiti ali oslabiti obstoječih ali prihodnjih ukrepov ali standardov, kot so standardi CO2 za avtomobile, tovornjake in stanovanja ali uredba o podnebnih ukrepih, temveč bi moral, če se bo izvajal, obstoječo zakonodajo dopolnjevati, da bi podnebne cilje EU podkrepil s tržno usmerjenimi ukrepi, ki bodo odprti za tehnologijo ter spodbujali inovacije;

Pritegnitev industrije k prizadevanjem za čisto in krožno gospodarstvo

25. meni, da je prehod na ogljično nevtralno, z viri zelo učinkovito in konkurenčno industrijsko bazo v EU do leta 2050 glavni izziv in priložnost, ter pozdravlja napoved Komisije, da bo do marca 2020 pripravila novo industrijsko strategijo ter tudi novo strategijo za mala in srednja podjetja; poudarja, da se industrijska konkurenčnost in podnebna politika medsebojno krepita in da bo vzpostavitev inovativne in podnebno nevtralne industrije zagotovila konkurenčnost evropskega gospodarstva; poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve emisij toplogrednih plinov v direktivo o industrijskih emisijah;

26. poudarja, da morata industrijska strategija in strategija za mala in srednja podjetja začrtati jasne načrte za zagotovitev celovitega niza spodbud za inovacije in uvajanje revolucionarnih tehnologij ter za odpravo vseh regulativnih ovir; meni, da bi morala strategija obravnavati predvsem izzive energetsko intenzivnih sektorjev, usmerjati bi jo moral trg ter morala bi biti odprta za različne tehnološke rešitve, obenem pa bi morala upoštevati omejitve in potrebe malih in srednjih podjetij; meni, da bi morala biti podpora, ki jo EU nudi vodilnim na področju podnebja in porabe virov, tehnološko nevtralna in temeljiti na najnovejših znanstvenih ugotovitvah in modelih za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050; poudarja, da bo potrebno zajemanje in shranjevanje ogljika, da bi težka industrija lahko postala podnebno nevtralna;

27. pozdravlja načrte Komisije za ambiciozen nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki si mora prizadevati za zmanjševanje celotnega odtisa proizvodnje in porabe EU z vidika okolja in porabe virov, obenem pa zagotavljati močne spodbude za inovacije, trajnostna podjetja ter za trge podnebno nevtralnih in krožnih proizvodov, pri čemer morajo biti učinkovita raba virov, ničelna stopnja onesnaževanja in preprečevanje nastajanja odpadkov osrednje prednostne naloge; poudarja močno sinergijo med podnebnimi ukrepi in krožnim gospodarstvom, predvsem v energetsko in ogljično intenzivnih panogah;

28. poziva Komisijo, naj za prednostne sektorje, kot so gospodarski odpadki, tekstil, plastika, elektronika, gradbeništvo in hrana, predlaga cilje za ločeno zbiranje odpadkov, zmanjšanje količine odpadkov, ponovno rabo in recikliranje ter tudi druge posebne ukrepe, kot je daljša odgovornost proizvajalca; poziva Komisijo, naj oblikuje ukrepe za podporo trgu za reciklirane materiale v Evropi, med drugim skupne standarde kakovosti ter obvezne cilje za uporabo predelanih materialov v prednostnih sektorjih, kjer je to izvedljivo; poudarja pomen oblikovanja ciklov nestrupenih materialov s postopno odpravo strupenih snovi, ki so lahko nevarne za ljudi ali okolje, še posebej, kadar so na voljo varnejše možnosti, in s spodbujanjem raziskav in inovacij za razvoj čistejših proizvodov; poziva Komisijo, naj preuči uvedbo ukrepov za obravnavo uvoženih proizvodov, ki vsebujejo snovi ali sestavine, ki so v EU prepovedane, saj te ne bi smele ponovno priti na trg EU prek recikliranih proizvodov;

29. podpira ukrepe za trajnostne proizvode, vključno z razširitvijo področja okoljsko primerne zasnove z zakonodajo, ki zagotavlja bolj trajne, popravljive proizvode, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, ter z močnim delovnim programom za okoljsko primerno zasnovo, ki bo veljal od leta 2020 dalje in bo zajemal tudi pametne telefone in drugo novo opremo IT; poziva k oblikovanju zakonodajnih predlogov, da bi odpravili načrtovano zastarelost; podpira načrte Komisije za pripravo zakonodajnih predlogov za zagotovitev varne, krožne in trajnostne vrednostne verige baterij za vse baterije in pričakuje, da bo ta predlog vključeval vsaj ukrepe na področju okoljsko primerne zasnove, cilje glede ponovne rabe in recikliranja ter trajnostno in družbeno odgovorno pridobivanje virov;

30. poziva Komisijo, naj dodatno okrepi ukrepe EU v zvezi z onesnaževanjem s plastiko, predvsem v morskem okolju, in poziva k širši omejitvi plastičnih predmetov za enkratno uporabo, kjer so na voljo bolj trajnostne možnosti; podpira oblikovanje zakonodaje za obravnavo pretirane uporabe embalaže in za zagotovitev, da od leta 2030 dalje na trgu EU ne bo več dovoljena embalaža, ki se je ne da ponovno uporabiti ali reciklirati na gospodarsko vzdržen način, obenem pa bo zagotovljena varnost hrane; poziva k oblikovanju ukrepov za spodbujanje čezmejne uskladitve sistemov kavcije; poziva Komisijo, naj na celovit način obravnava mikroplastiko, med drugim z izvajanjem načrtovane postopne opustitve namenoma dodane mikroplastike in z novimi ukrepi proti nenamernemu izpustu plastike, na primer od tekstila, pnevmatik in plastičnih palet;

31. poziva k vzpostavitvi enotnega zelenega trga EU, da bi okrepili povpraševanje po trajnostnih proizvodih s posebnimi določbami, kot je razširitev rabe zelenega javnega naročanja, in z vzpostavitvijo instrumenta za preverjanje trajnosti javnega naročanja, s katerim bi podnebnim spremembam prilagodili velike projekte javne infrastrukture, in sicer na podlagi že obstoječega mehanizma za prostovoljno predhodno oceno za velike infrastrukturne projekte; poziva tudi k vzpostavitvi sheme finančnega jamstva za ustrezne instrumente EU, da bi javni kupci lahko uravnavali finančna tveganja pri naročanju zelo inovativnih trajnostnih proizvodov in storitev;

32. meni, da so ozaveščeni in dobro obveščeni potrošniki bistvenega pomena za uspeh zelenega dogovora in poziva k oblikovanju ukrepov, s katerimi bomo zagotovili, da bodo imeli potrošniki na voljo pregledne, primerljive in usklajene informacije o proizvodu, vključno z oznakami proizvodov, ki bodo temeljile na zanesljivih podatkih in trdnih znanstvenih dokazih, da bodo lahko izbirali na bolj zdrav in trajnosten način, ter da bodo obveščeni o trajnosti in popravljivosti proizvodov ter njihovem okoljskem odtisu; poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti učinkovita, jasno razumljiva in izvršljiva pravna sredstva, ki bodo upoštevala trajnostne vidike in bodo dali prednost ponovni rabi ali popravilu pred zavržbo proizvodov, ki ne delujejo dobro;

33. meni, da bodo imeli obnovljivi materiali pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, in poudarja, da je treba spodbuditi naložbe v razvoj trajnostnega biogospodarstva, kjer bodo materiali, ki porabljajo veliko fosilnih goriv, nadomeščeni z obnovljivimi surovinami in biosurovinami, na primer v stavbah, tekstilu, kemijskih proizvodih, embalaži, ladjedelništvu in proizvodnji energije; poudarja, da bo to treba storiti na način, ki bo trajnosten in bo spoštoval ekološke omejitve; priznava, da je za dolgoročno trajnostno vzdrževan ali povečan ponor ogljika potreben prostor za kratkotrajno vzdrževanje ponora, kar bo povzročilo nihanja pri ponorih ogljika; poudarja potencial biogospodarstva za ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest, tudi v podeželskih regijah EU, in za spodbujanje inovacij; poziva k podpori raziskavam in inovacijam na področju trajnostnih biogospodarskih rešitev, ki bodo tudi varovale edinstveno biotsko raznovrstnost in ekosisteme; zato poziva k učinkovitemu izvajanju strategije EU za biogospodarstvo kot dela evropskega zelenega dogovora;

34. opozarja na temeljno vlogo digitalne tehnologije pri podpori zelenemu prehodu, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti rabe virov in energije ter ravnanja z odpadki, vključno s sledenjem kemikalijam in snovem, z zmanjšanjem emisij ter s spremljanjem stanja okolja; poudarja, da bi popolna digitalizacija prenosnih in distribucijskih omrežij in vozlišč za trgovanje z energijo ter programov za odziv na povpraševanje, vodenih s pametnimi aplikacijami, prinesla precej koristi;

35. poziva Komisijo, naj pripravi strategije za uvedbo in zagotovi sredstva za inovativne digitalne tehnologije; poziva k reviziji smernic za vseevropsko energetsko omrežje, da bi zakonodajni okvir uskladili s prednostno nalogo razvoja in uvedbe pametnega omrežja na vseh ravneh distribucije električne energije (EU, države članice in lokalna raven) z namenom zagotavljanja zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z energijo in preprečevanja nezmožnosti opustitve ogljično intenzivnih naložb; obenem poudarja, da bi morala Komisija vzpostaviti metodologijo za spremljanje in količinsko opredelitev vse večjega okoljskega vpliva digitalne tehnologije, hkrati pa zagotoviti, da ustrezna ureditev ne bo po nepotrebnem birokratsko zapletena; meni, da bi morali v evropski strategiji za enotni trg podatkov opredeliti ključne cilje in ovire v zvezi s polnim izkoristkom potenciala digitalne tehnologije; priporoča, naj se digitalne tehnologije uvajajo skupaj s programi usposabljanja za uporabnike in strokovnjake;

 

Pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost

36. pozdravlja prihodnjo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za pravičen prehod na podnebno nevtralno družbo, ki bo ohranila visoko stopnjo prometne povezljivosti za evropske državljane in konkurenčnost prometnega sektorja EU ter njegov prispevek h gospodarstvu EU in k zaposlovanju;

37. pozdravlja predlog Komisije o okrepitvi večmodalnega prometa za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij; vendar meni, da je večmodalnost najlaže doseči s konkretnimi zakonodajnimi predlogi; prav tako poziva Komisijo, naj sedanji indeks letalske povezljivosti dodatno razvije v indeks večmodalne povezljivosti, ki bo kot enega od dejavnikov upošteval tudi vpliv prevoza na okolje; poudarja tudi, da je promet po vodnih poteh brez emisij bistvenega pomena za razvoj trajnostnega večmodalnega prometa;

38. poziva EU, naj dejavno podpira evropsko avtomobilsko industrijo pri preobrazbi, tudi z dostopom do sredstev za raziskave in finančnimi ukrepi za prestrukturiranje proizvodnje, in naj sektor zadrži v Evropi;

39. poziva k hitri in v rezultate usmerjeni reformi enotnega evropskega neba, reviziji železniškega tovornega omrežja EU ter dokončnemu razvoju in uvedbi sistema Galileo; pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala ukrepe za povečanje medsebojne povezanosti cest, železniških prog in notranjih vodnih poti za zagotovitev resničnega prehoda na druge vrste prometa; poziva k naložbam v večjo povezljivost železniških omrežij EU, da bi omogočili enak dostop do javnega železniškega prometa v vsej EU;

40. pozdravlja predlog Komisije glede razvoja pametnih sistemov za upravljanje prometa in rešitev v smislu mobilnosti kot storitve, predvsem v urbanih območjih; poziva Komisijo, naj podpre razvoj inovativnih aplikacij, novih tehnologij, novih poslovnih modelov ter novih razvijajočih se in inovativnih sistemov mobilnosti v Evropi; poziva Komisijo, naj mesta, ki imajo praktične izkušnje in znanje, vključi v razpravo o izvajanju prihodnjih politik o mobilnosti na ravni EU;

41. meni, da mora EU načelo, da plača onesnaževalec, izvajati pošteno za vse načine prevoza in spodbujati čistejše oblike prevoza; meni, da bi morali prihodke od davkov in pristojbin za promet nameniti za pomoč sektorju pri tem prehodu, da bodo stroški bolj družbeno sprejemljivi;

42. pozdravlja namero Komisije, da bo pomorski sektor vključila v sistem trgovanja z emisijami; meni, da mora ta vključitev temeljiti na oceni učinka, ki bo obravnavala tudi konkurenčnost operaterjev in podjetij EU ter morebitne prehode na druge oblike prevoza; poudarja, da bi morala EU zagovarjati visoko ambicioznost glede emisij toplogrednih plinov v pomorskem sektorju na mednarodni ravni in na ravni EU, morebitni novi ukrepi EU pa ne bi smeli ogrožati mednarodne konkurenčnosti ladij, ki plujejo pod zastavo EU; meni, da bi morali pri ukrepih EU upoštevati vse prihodnje zavezujoče ukrepe na mednarodni ravni v okviru Mednarodne pomorske organizacije in se izogniti dvojnemu urejanju sektorja; meni, da bi morali biti ukrepi EU skladni z mednarodnimi ukrepi;

43. podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje emisij v letalskem sektorju in okrepitev sistema EU za trgovanje z emisijami v skladu s podnebnimi ambicijami EU ter zmanjšanje brezplačnih pravic letalskih prevoznikov; vzporedno s tem poziva, naj EU sodeluje pri oblikovanju sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika (CORSIA) in naj zagotovi okrepitev določb sheme; poleg tega poudarja, da je nujno treba vlagati v raziskave na področju tehnologij za razogljičenje pomorskega in letalskega sektorja, v razvoj brezemisijskih in okolju prijaznih ladij z ekološkimi sestavnimi deli, boljšim ravnanjem z odpadki in vodo ter v pogonske tehnologije;

44. poziva Komisijo, naj predlaga usklajene ukrepe o obdavčevanju letalstva v državah članicah, da bi odpravili zastarele davčne oprostitve, uporabili načelo, da plača onesnaževalec, in zagotovili enake konkurenčne pogoje za različne načine prevoza, obenem pa bi preprečili nenamerne negativne okoljske, ekonomske ali socialne posledice;

45. pozdravlja predlog Komisije o pregledu direktive o infrastrukturi za alternativna goriva in uredbe o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T); v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti boljše usklajevanje med državami članicami pri organizaciji celotnega prevoznega omrežja, na primer z odpravo razhajanj med nacionalnimi krovnimi prometnimi načrti in s sprejetjem v rezultate usmerjenih zakonodajnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bodo države članice dokončale vseevropsko prometno omrežje do dogovorjenih rokov, ter z dajanjem prednosti čezmejnim odsekom in uvedbo vzdržne infrastrukture za alternativna goriva za prevoz; poudarja pomen spodbujanja razvoja infrastrukture za alternativna goriva, da bi kar najbolje izkoristili potencial brezemisijskih in nizkoemisijkih vozil in plovil; poudarja, da je treba dati prednost podpori za brezemisijski javni prevoz ter infrastrukturo za kolesarje in pešce, predvsem v urbanih območjih;

46. se veseli prihodnjih predlogov Komisije za strožje standarde glede emisij onesnaževal zraka za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (Euro 7) in za revidirane standarde emisijskih vrednosti CO2 za osebna in kombinirana vozila, da bomo od leta 2025 na poti k mobilnosti brez emisij; poziva Komisijo, naj oblikuje metodologije za oceno življenjskega kroga; opozarja na rezultate poglobljene analize, ki je bila priložena sporočilu Komisije z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer, da bodo morali biti vsi novi avtomobili, ki bodo dani na trg EU po letu 2040, brezemisijski, če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, in poziva k oblikovanju usklajenega okvira politike in prehodnih shem za podporo temu cilju; ugotavlja, da bo potrebna revizija direktive o homologaciji, da bodo vodilne države lahko uporabile strožje ukrepe na nacionalni ravni, če bodo to želele;

47. pozdravlja načrt Komisije, da bo obravnavala onesnaženost zraka zaradi pomorskega in letalskega prometa in bo med drugim urejala dostop ladij, ki najbolj onesnažujejo, v pristanišča EU, ter sprejela ukrepe za preprečevanje onesnaževanja z ladij, ki so zasidrane v pristaniščih; poudarja, da je treba spodbujati razvoj pristanišč brez emisij, ki uporabljajo obnovljive vire energije; poudarja, da sta uvedba območij za spremljanje emisij, ki so predvidena v Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), in zmanjšanje hitrosti v ladijskem prevozu ustrezni rešitvi za zmanjšanje emisij, ki ju je enostavno izvajati;

 

„Od vil do vilic“: zasnova poštenega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema

48. pozdravlja predlog Komisije, da bo predstavila strategijo „od vil do vilic“, s katero bo zagotovila trajnejšo prehransko politiko, in sicer z združitvijo prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, zaščito okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti, da bodo Evropejci imeli na voljo cenovno dostopno, visokokakovostno in trajnostno hrano, obenem pa bo zagotovljeno dostojno življenje kmetom in ribičem ter konkurenčnost kmetijskega sektorja; ugotavlja, da državljani EU menijo, da bi moralo biti zagotavljanje varne, zdrave in kakovostne hrane vsem potrošnikom glavna prednostna naloga skupne kmetijske in ribiške politike; pozdravlja namero Komisije, da bo preučila nove načine za zagotavljanje boljših informacij potrošnikom, predvsem mladim;

49. poudarja potencial naložb kmetij v trajnostne prakse, kot so precizno in organsko kmetovanje, agroekologija, kmetijsko gozdarstvo, večja dobrobit živali ter preprečevanje človeških in živalskih bolezni, vključno s trajnostnim upravljanjem gozdov, zajemanjem in uporabo ogljika ter boljšim upravljanjem hranil, da bi zagotovili doseganje ciljev zelenega dogovora; poudarja, da je treba kmete spodbujati, da bodo začeli uporabljati te prakse in metode, ki bodo zagotovile podnebne in okoljske koristi ter koristi za biotsko raznovrstnost na pošten, pravočasen in gospodarsko vzdržen način; ugotavlja, da bo kmetijstvo, ter delo kmetov in operaterjev vzdolž prehranske verige osrednjega pomena za doseganje ciljev strategije „od vil do vilic“; opozarja na pomembno vlogo zdrave hrane pri zmanjševanju kardiovaskularnih bolezni in raka;

50. poziva Komisijo, naj preuči prispevek reforme skupne kmetijske politike k zavezam EU v zvezi z varstvom okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti in k tradicionalnim načinom kmetovanja, da bi se uskladila s cilji evropskega zelenega dogovora, pri čemer naj upošteva, da je treba v Evropi ohranjati enake konkurenčne pogoje, da bi zagotovili močno, odporno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo; poziva države članice, naj v svojih strateških načrtih za SKP podnebne ukrepe postavijo na vrh okoljskih prednostnih nalog za kmetijstvo, ter poziva Komisijo, naj bo pri svoji oceni strateških načrtov v zvezi s tem stroga; poudarja pomen na rezultatih temelječega in usmerjenega pristopa v okviru novega modela izvajanja z večjo poenostavitvijo in preglednostjo konkretnih rezultatov in ciljev glede dodane vrednosti; meni, da je treba pomagati kmetom, da bodo prešli na bolj trajnostno kmetovanje, tudi prek neodvisnih služb za kmetijsko svetovanje, in v ta zato meni, da je treba SKP zagotoviti sredstva, ki bodo ustrezala okoljskim ambicijam EU;

51. poudarja povezave med strategijo od njive do mize in ničelno stopnjo onesnaževanja; pozdravlja zavezo Komisije, da bo obravnavala pritisk pesticidov na okolje in zdravje ter bistveno zmanjšala uporabo in tveganje kemičnih pesticidov, pa tudi uporabo gnojil in antibiotikov, med drugim z zakonodajnimi ukrepi; poziva k strategiji EU za iskanje znanstveno utemeljenih trajnostnih alternativ nevarnim fitofarmacevtskim sredstvom; odločno poziva, naj se posebna pozornost nameni zaščiti opraševalcev, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in hitro izvajanje smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele;

52. poudarja potencial evropskega kmetijstva, da prispeva h krožnemu gospodarstvu in večji biotski raznovrstnosti ter spodbuja trajnostno rabo obnovljivih surovin; pozdravlja dejstvo, da bodo v strategiji od njive do mize obravnavane tudi koristi novih tehnologij, vključno z digitalizacijo, civilnimi vesoljskimi programi in storitvami programa U-space, pa tudi inovacij in znanstvenih odkritij, ki lahko omogočijo občutno zmanjšanje birokracije v okviru skupne kmetijske politike ter povečajo učinkovitost, izboljšajo rabo virov in zagotovijo okoljsko trajnost, hkrati pa prinašajo gospodarske koristi za ta sektor; poudarja vlogo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in poziva, naj ga izvajajo vsi kmetje;

53. odločno poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ukrepe za zmanjšanje razmetavanja s hrano; poziva k zavezujočemu cilju 50-odstotnega zmanjšanja emisij v vsej Uniji do leta 2030 na podlagi skupne metodologije;

54. poziva Komisijo, naj v strategijo od njive do mize vključi proizvode iz ribištva in ribogojstva, da bi okrepila trajnostno vrednostno verigo v ribiškem sektorju (od ribolova do porabe); poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izboljšanje sledljivosti vseh morskih proizvodov, vključno z označevanjem porekla za konzervirane ribje proizvode in zavrnitvijo proizvodov, ki škodujejo morskemu okolju ali ga izčrpavajo;

55. poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja predstavi novo strategijo za dobrobit živali, ki bo utrla pot k okvirni zakonodaji o dobrobiti živali;

Ohranjanje in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti

56. poziva EU, naj okrepi varstvo narave z ambiciozno strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, katere cilj naj bo zaustavitev in obrnitev trenda izginevanja biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu, vključuje pa naj posebne ukrepe za evropska čezmorska ozemlja;

57. poudarja, da mora strategija vključevati tako ambiciozne izvršljive pravne ukrepe za okrepitev varstva občutljivih ekosistemov kot tudi celovite ukrepe, osredotočene na vzroke za izginevanje biotske raznovrstnosti; poudarja, da je skladnost politik na ravni EU in na nacionalni ravni ključna za uspešno varstvo narave in zaščito biotske raznovrstnosti, ter poziva Komisijo in države članice, naj prestrukturirajo ribiške in kmetijske subvencije, da bodo spodbudile okoljske ukrepe in da bodo v celoti skladne s cilji EU na področju biotske raznovrstnosti, skupaj s celovitimi mehanizmi izvrševanja;

58. poziva Komisijo, naj v strategijo za biotsko raznovrstnost vključi cilj za postopno odpravo nevarnih kemikalij in jo poveže s strategijo za nestrupeno okolje;

59. poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi predlog za evropski pravni okvir za zaustavitev krčenja gozdov, povezanega z izdelki, ki se prodajajo v EU;

60. poziva Komisijo, naj predstavi novo ambiciozno strategijo EU za gozdove, ki bo ustrezno priznala pomembno in večnamensko vlogo evropskih gozdov v boju proti podnebnim spremembam in izginevanju biotske raznovrstnosti, tudi z upoštevanjem družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikov; poudarja, da je največji podnebni potencial gozdov mogoče doseči z uporabo dolgoročne perspektive za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili dolgoročno shranjevanje in ponore ogljika; opozarja na potrebo po ukrepih za boj proti nezakoniti sečnji v Evropi;

61. poudarja, da sta nezakonita in netrajnostna trgovina s prostoživečimi vrstami glavni gonilni sili izginevanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da se akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami iz leta 2016 konča leta 2020; odločno poziva Komisijo, naj obnovi in okrepi določbe akcijskega načrta, jih v celoti vključi v strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in zagotovi ustrezno financiranje; poziva Komisijo, naj sodelovanje s partnerskimi državami opredeli kot ključni element v boju proti kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami, in zmanjšanju biotske raznovrstnosti;

Trajnostna morja in oceani

62. poziva Komisijo, naj zagotovi „modro“ razsežnost zelenega dogovora in v celoti vključi razsežnost oceanov kot bistveni element zelenega dogovora, pri čemer naj v celoti prizna ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo oceani, in pripravi akcijski načrt za oceane in akvakulturo, vključno s konkretnimi ukrepi, ki bodo povezali strateško vizijo na različnih področjih pomorske politike, kot so promet, inovacije in znanje, biotska raznovrstnost, modro gospodarstvo, emisije in upravljanje;

63. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za revizijo skupne ribiške politike, katere cilj naj bo obnova biomase staležev rib, pri katerih je presežen največji trajnostni donos, razvoj sistemov trajnostnega morskega in sladkovodnega ribogojstva ter vzpostavitev učinkovitega in celostnega sistema upravljanja, ki bo temeljil na ekosistemih in bo upošteval vse dejavnike, ki vplivajo na staleže rib in morski ekosistem, vključno s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem;

64. poudarja, da je treba povečati finančna sredstva in vire zmogljivosti za izboljšanje znanja o morju v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebjem in onesnaževanjem, da bi bolje razumeli vpliv dejavnosti na morske ekosisteme in stanje staležev rib ter oblikovali ustrezne akcijske načrte za prilagajanje in blažitev;

65. poziva k oblikovanju predloga, da se v okviru strategije za biotsko raznovrstnost za leto 2030 določi zavezujoč cilj za razširitev mreže zaščitenih morskih območij za vsaj 30 % na ravni EU, da bi okrepili varstvo morij;

66. poziva k oblikovanju predloga za razvoj trajnostnega modrega gospodarstva, ki naj zajema energijo iz obnovljivih virov, trajnostni turizem in trajnostno industrijo;

67. poudarja pomen spodbujanja vodilne vloge EU v svetu na področju upravljanja oceanov, tudi kar zadeva trgovino, s spodbujanjem sprejetja mednarodnega mehanizma za zaščito biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zunaj območij nacionalnih jurisdikcij in s politiko ničelne tolerance pri nezakonitem ribolovu; poudarja, da je treba okrepiti prispevek EU k pobudi OZN za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, da bi bolj tesno sodelovala v oceanski znanosti in prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

Prizadevanja za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov

68. pozdravlja načrte Komisije za akcijski načrt za popolno odpravo onesnaževanja zraka, vode in tal, ki bi moral obravnavati tudi onesnaževanje voda z zemljišč in bi moral vključevati okrepljeno spremljanje;

69. poudarja številne dodatne koristi, ki jih bo imela podnebno nevtralna družba za javno zdravje zaradi obnove biotske raznovrstnosti, zmanjšanja onesnaženosti zraka in manjše izpostavljenosti onesnaževalom, tako v smislu splošne dobrobiti evropskih državljanov, vključno z boljšim delovnim okoljem, ki vodi do boljšega zdravja pri delu, kot tudi v obliki preprečenih zdravstvenih stroškov in obremenitev sistemov zdravstvenega zavarovanja in javnega zdravstva;

70. poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi ambiciozno medsektorsko strategijo za nestrupeno okolje; poudarja, da bi morala ta strategija vsebovati smernice za hitro nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in drugih nevarnih kemikalij, vključno z endokrinimi motilci, ter obravnavati skupne učinke kemikalij, morala pa bi tudi podpreti evropske inovacije na področju varnih in trajnostnih kemikalij; poziva k boljšemu spremljanju in raziskavam na področju nevarnih kemikalij in farmacevtskih izdelkov v okolju;

71. odločno poziva Komisijo, naj do junija 2020 predstavi ambiciozne zakonodajne predloge za zmanjšanje endokrinih motilcev v kozmetičnih izdelkih, igračah in embalaži živil, ki naj bodo nadomeščeni z varnejšimi alternativami, ter akcijski načrt, ki bo zagotovil celovit okvir s cilji in roki, da bi se čim bolj zmanjšala izpostavljenost državljanov kemikalijam, ki povzročajo endokrine motnje;

72. poziva Komisijo, naj zviša raven varstva kakovosti zraka v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, in odločno poziva k boljšemu spremljanju onesnaževanja zraka v državah članicah z izvajanjem zanesljivih in usklajenih merilnih metod ter enostavnim dostopom do informacij za evropske državljane;

Financiranje evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje pravičnega prehoda

73. podpira namero pripravi načrta za trajnostne naložbe, ki bi pomagal odpraviti naložbeno vrzel; poudarja, da bi bilo treba pri tem upoštevati izkušnje iz prejšnjih programov (Junckerjev načrt) in posebno pozornost nameniti naložbam z evropsko dodano vrednostjo; poudarja, da bi bilo treba v načrt vključiti tudi financiranje za pravičen prehod v vseh regijah EU; pozdravlja ukrepe za odpravo naložbene vrzeli v EU, na primer v okviru programa InvestEU;

74. pozdravlja novo posojilno politiko na področju energije ter novo strategijo za podnebne ukrepe in okoljsko trajnost, ki ju je sprejela Evropska investicijska banka 14. novembra 2019, saj gre za pomemben korak; pozdravlja, da je Evropska investicijska banka prevzela vlogo evropske podnebne banke, pri čemer bo 50 % njenih dejavnosti do leta 2025 namenjenih podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti, do leta 2021 bo nehala podpirati projekte v zvezi s fosilnimi gorivi, do leta 2020 pa bodo vse njene dejavnosti financiranja skladne z načeli in cilji Pariškega sporazuma; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj dejavno podpira projekte na področjih politike, ki so bistvena za pravičen prehod, na primer raziskave, inovacije in digitalizacijo, dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, socialne naložbe in razvoj znanj in spretnosti;

75. poudarja, da je treba pravičen prehod podpreti; meni, da bo dobro oblikovan in ustrezno financiran mehanizem za pravičen prehod, vključno s skladom za pravičen prehod, pomembno ekonomsko orodje za olajšanje tega prehoda in doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ob hkratnem obravnavanju socialnih učinkov; meni, da ta mehanizem ne bi smel pomeniti zgolj neto prenos nacionalnim vladam, temveč bi moral delavcem in podjetjem v regijah, odvisnih od fosilnih goriv, konkretno pomagati pri prehodu na čisto gospodarstvo prihodnosti, vključno z izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem, da bi delavce pripravili na nove zaposlitvene možnosti, zahteve in kompetence ter jim omogočili, da se prilagodijo; vendar poudarja, da skladi sami ne morejo doseči prehoda in da z njimi ne bi smeli od prizadevanj odvrniti tistih, ki so v ospredju; odločno poudarja, da mora biti financiranje pravičnega prehoda pogojeno s konkretnimi ukrepi za razogljičenje v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s postopnim opuščanjem premoga in preoblikovanjem gospodarskih regij, ki temeljijo na fosilnih gorivih;

76. poudarja, da mora biti energetski prehod socialno trajnosten in ne sme še poslabšati energetske revščine v najrevnejših regijah EU; meni, da morajo imeti skupnosti, ki se spopadajo z energetsko revščino, na voljo potrebna orodja, da lahko z izobraževanjem in spodbujanjem dolgoročnih naložb sodelujejo pri zelenem prehodu;

77. poziva Komisijo, naj poveča financiranje za tehnično pomoč in svetovalne storitve kot rešitev za kompleksnost postopkov, povezanih z upravljanjem projektov; opozarja, da je pomembno zagotoviti pravično geografsko razporeditev sredstev po vsej EU;

78. poziva k vzpostavitvi zavezujočega cilja glede porabe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ambicioznega cilja glede vključevanja podnebnih vprašanj, pri čemer naj se presežejo ciljni deleži porabe, določeni v stališču Parlamenta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027[4];

79. zahteva, naj Komisija zagotovi, da nobeno javno financiranje EU za nobeno politiko EU ne bo v nasprotju s cilji Pariškega sporazuma in drugimi okoljskimi cilji EU;

80. poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki bi zagotavljal dobro usklajevanje, skladnost in doslednost med vsemi razpoložljivimi politikami in instrumenti financiranja EU, da bi se izognili prekrivanju in okrepili sinergije in dopolnjevanje njihovega financiranja ter spodbudili trajnostne zasebne in javne naložbe, s čimer bi se zagotovila boljša optimizacija in vključevanje finančne podpore za evropski zeleni dogovor;

81. podpira uvedbo košarice ustrezno usmerjenih novih zelenih lastnih virov, ki bo spodbujala in pospešila zeleni prehod; je zato pozoren na predloge, ki jih je v ta namen pripravila Komisija;

82. pozdravlja namero Komisije, da bo posodobila novi program znanj in spretnosti za Evropo ter program jamstva za mlade, da bi se povečala zaposljivost v zelenem gospodarstvu; poleg tega poudarja, da je prehod na zeleno gospodarstvo odvisen od spretnosti in znanj ter prilagodljivosti delavcev; spodbuja države članice, naj vlagajo v sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki zagotavljajo hitro izpopolnjevanje ali prekvalifikacijo, s tem pa olajšajo prehod nizko kvalificiranih delavcev iz delovnih mest v nazadujočih sektorjih na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo v nastajajočih sektorjih;

83. poziva EU, naj podpre države članice pri njihovih ukrepih v zvezi s poklicnim usposabljanjem, na primer z razvojem javno-zasebnega dialoga in partnerstva, saj so za bolj zeleno gospodarstvo in glede na trende digitalizacije nujne naložbe, ki pomagajo pri izpolnjevanju zahtev po novih znanjih in spretnostih;

 

Uporaba izsledkov raziskav in spodbujanje inovacij

84. poudarja, da je vodilna vloga Evrope na področju raziskav in inovacij temeljnega pomena za njeno prihodnost ter nujna za doseganje njenih okoljskih in podnebnih ciljev ob hkratnem zagotavljanju gospodarske konkurenčnosti in blaginje; znova poudarja, da bi morale politike EU podpirati znanstveno odličnost in participativno znanost, krepiti sodelovanje med univerzami in industrijo ter spodbujati inovacije in oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, hkrati pa spodbujati mednarodno sodelovanje na tem področju, vključno s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse, da bi delavce, učitelje in mlade opremili z znanji in spretnostmi za nove poklice, povezane z zelenim prehodom;

85. poudarja, da mora EU ohraniti in nadalje razvijati vodilna civilna vesoljska programa Copernicus in Galileo ter Agencijo EU za vesoljski program, ki zagotavljajo dragocen prispevek pri spremljanju stanja okolja in zbiranju podatkov; poudarja, da bi morale storitve programa Copernicus na področju podnebnih sprememb čim prej postati v celoti operativne in tako zagotavljati stalen pretok podatkov, ki je potreben za učinkovite ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

86. poudarja pomen ciljno usmerjenega programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027, ki ponuja priložnost za vključitev široke palete akterjev, vključno z evropskimi državljani, v spoprijemanje s perečim globalnim izzivom podnebnih sprememb in za premik k bolj sodelovalni praksi na področju raziskav in inovacij za izvajanje evropskega zelenega dogovora;

„Ne škoduj“ – vključevanje trajnosti v vse politike EU

87. pozdravlja ekologizacijo evropskega semestra; poudarja, da evropskega semestra v sedanji obliki ne bi smeli oslabiti; meni, da bi bilo treba v evropski semester vključiti cilje trajnostnega razvoja OZN, pri tem pa ohraniti njegovo makroekonomsko osredotočenost na sedanje cilje; zato podpira vključitev ciljev trajnostnega razvoja v evropski semester, pri čemer bodo morale države članice predstaviti nacionalne načrte za njihovo uresničitev; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi ocenjevanje skladnosti proračunov držav članic s posodobljenimi podnebnimi cilji EU;

88. pozdravlja zavezo Komisije, da bodo vsi ukrepi EU pomagali doseči trajnostno prihodnost, tudi z uporabo zelenih proračunskih orodij, in da bo v skladu s tem posodobila smernice za boljše pravno urejanje; poziva Komisijo, naj pripravi strukturirane ocene učinka vseh prihodnjih predlogov, da bi zagotovila njihovo skladnost s cilji EU na področju podnebja, okolja in zdravja, ter naj oceni različne poti do uresničitve ciljev zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, da bodo v celoti in pravilno izvajale svojo veljavno in prihodnjo okoljsko in podnebno zakonodajo, ter zagotovi, da bodo v primeru neizvajanja sledile posledice;

89. poudarja, da je trgovina pomembno orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam; meni, da bi bilo treba z zelenim dogovorom zagotoviti, da bodo vsi mednarodni trgovinski sporazumi vsebovali trdna in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, ki bodo v celoti spoštovala mednarodne zaveze, zlasti Pariški sporazum; pozdravlja zavezo Komisije, da bo spoštovanje Pariškega sporazuma nujna klavzula v vseh prihodnjih celovitih trgovinskih sporazumih;

90. opozarja na velik podnebni in okoljski odtis, ki ga ima potrošnja EU v državah zunaj nje; poziva Komisijo, naj oblikuje cilj za zmanjšanje globalnega odtisa potrošnje in proizvodnje EU ob upoštevanju meja zmogljivosti planeta;

91. poudarja, da bi morala Evropska unija zagotoviti finančno in tehnično pomoč državam v razvoju pri prehodu na zeleno gospodarstvo, na primer prek razvojnih projektov;

EU kot globalna voditeljica

92. poudarja, da lahko EU kot največji enotni trg na svetu določa standarde, ki se uporabljajo v svetovnih vrednostnih verigah, ter meni, da bi morala biti EU bolj ambiciozna pri določanju novih standardov za trajnostno rast in uporabiti svojo ekonomsko moč za oblikovanje mednarodnih standardov, ki so v skladu z okoljskimi in podnebnimi cilji EU, obenem pa podpreti večjo odprtost in privlačnost evropskih in svetovnih trgov za trajnostne proizvode;

93. meni, da neuspeh konference COP25 v Madridu, kjer niso dosegli soglasja o povečanju svetovnih podnebnih ambicij, poudarja vse večjo potrebo po vodilni vlogi EU na svetovni ravni, zaradi česar bo morala okrepiti podnebno diplomacijo ter dvostranske zaveze s partnerskimi državami, zlasti pred konferenco COP26 v Glasgowu;

94. poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za mednarodni sporazum o boju proti širjenju protimikrobne odpornosti in vse večjemu pojavu nalezljivih bolezni; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno obravnavajo tveganje pomanjkanja zdravil;

 

°

° °

95. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

Zadnja posodobitev: 14. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov