Postopek : 2019/2950(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0047/2020

Predložena besedila :

B9-0047/2020

Razprave :

PV 16/01/2020 - 3
CRE 16/01/2020 - 3

Glasovanja :

PV 16/01/2020 - 6.7
CRE 16/01/2020 - 6.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0017

<Date>{13/01/2020}13.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0047/2020</NoDocSe>
PDF 156kWORD 48k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>k vprašanju za ustni odgovor B9-0001/2020</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 136(5) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju</Titre>

<DocRef>(2019/2950(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Irene Tinagli</Depute>

<Commission>{ECON}v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0047/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju

(2019/2950(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju Uredbe št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (kadrovski predpisi), zlasti členov 11(a), 12, 16 in 17[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o razrešnici za leto 2009: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU[2],

 ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 15/2012 o obvladovanju nasprotij interesov v izbranih agencijah EU[3],

 ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 29. junija 2018 o zunanjih dejavnostih in nalogah ter o poklicnih dejavnostih po prenehanju službovanja (C(2018)4048),

 ob upoštevanju izjave za javnost Evropskega bančnega organa (EBA) z dne 17. septembra 2019 o odstopu Adama Farkasa z mesta izvršnega direktorja EBA, ki bo začel veljati 31. januarja 2020[4],

 ob upoštevanju vprašanja Komisiji o imenovanju izvršnega direktorja EBA Adama Farkasa za glavnega izvršnega direktorja Združenja za finančne trge v Evropi (AFME) (O-000031/2019 – B9-0054/2019) in odgovorov Komisije z dne 24. oktobra 2019[5],

 ob upoštevanju odgovorov predsednika EBA na predstavitvi Odbora za ekonomske in monetarne zadeve 4. novembra 2019,

 ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 23. avgusta 2010 z naslovom Post-Public Employment: Good Practices for Preventing Conflict of Interest (Po zaposlitvi v javnem sektorju – primeri dobre prakse za preprečevanje nasprotij interesov)[6],

 ob upoštevanju delovnega dokumenta 06/2010 organizacije Transparency International z naslovom Regulating the Revolving Door (Urejanje pojava vrtljivih vrat)[7],

 ob upoštevanju osnutka priporočil evropskega varuha človekovih pravic v zvezi s preiskavo o pritožbi 775/2010/ANA proti Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA)[8],

 ob upoštevanju pisma varuhinje človekovih pravic direktorju Evropske agencije za kemikalije z dne 13. junija 2017 o izvajanju člena 16 kadrovskih predpisov EU[9],

 ob upoštevanju pisma varuhinje človekovih pravic direktorju Evropskega bančnega organa z dne 13. junija 2017 o izvajanju člena 16 kadrovskih predpisov EU[10],

 ob upoštevanju poročila evropske varuhinje človekovih pravic z dne 28. februarja 2019 o objavi informacij o nekdanjih višjih uslužbencih, da bi izvrševali enoletno prepoved lobiranja in zagovorništva: SI/2/2017/NF[11],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic)[12],

 ob upoštevanju političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo v obdobju 2019–2024[13],

 ob upoštevanju vprašanja Komisiji z naslovom: „Institucije in organi ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju“ (O-000048/2019 – B9-0001/2020),

 ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

A. ker člen 298(1) PDEU določa, da „institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“;

B. ker člen 68(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010[14] določa, da se „za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije“;

C. ker zlasti člena 16 in 17 kadrovskih predpisov določata načela za osebje, ki zapušča institucije, vključno z določbami o preprečevanju nasprotja interesov;

D. ker je izvršni direktor Evropskega bančnega organa sprejel položaj izvršnega direktorja Združenja za finančne trge v Evropi s 1. februarjem 2020 in je napovedal svoj odstop s položaja izvršnega direktorja Evropskega bančnega organa, ki bo začel veljati 31. januarja 2020;

E. ker sta upravni odbor in odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa potrdila novo zaposlitev izvršnega direktorja Evropskega bančnega organa kot generalnega izvršnega direktorja Združenja za finančne trge v Evropi; ker je odbor nadzornikov izvršnemu direktorju naložil dokaj blage omejitve, ki po mnenju Evropskega bančnega organa obravnavajo nasprotje interesov zaradi njegovega sprejetja novega položaja pri Združenju za finančne trge v Evropi; ker se te omejitve uporabljajo za dejavnosti, ki se izvajajo med službovanjem v Evropskem bančnem organu in po odhodu iz njega;

F. ker je predsednik Evropskega bančnega organa med predstavitvijo pri Evropskem parlamentu poudaril, da je težko izvrševati omejitve za tovrstne dejavnosti po koncu zaposlitve v javnem sektorju;

G. ker uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki zapustijo nadzorne organe, trenutno ne prejemajo začasnih nadomestil;

H. ker sta nasprotje interesov po koncu zaposlitve na javni funkciji in t. i. mehanizem „vrtljivih vrat“ ponavljajoča se problema, tovrstne primere pa ocenjujejo in analizirajo mednarodni organi in organi EU, predvsem Evropski varuh človekovih pravic in Evropsko računsko sodišče;

I. ker primeri „vrtljivih vrat“ interesnim skupinam omogočajo nagrajevanje regulatorjev za preteklo ravnanje, s čimer odpirajo vrata škodljivim spodbudam;

1. poudarja pomen odprte, učinkovite in neodvisne evropske uprave za EU kot celoto, vključno z institucijami, organi in agencijami v ekonomski in monetarni uniji;

2. je zaskrbljen zaradi nasprotja interesov, do katerega je prišlo zaradi imenovanja izvršnega direktorja Evropskega bančnega organa za glavnega izvršnega direktorja Združenja za finančne trge v Evropi od 1. februarja 2020; ugotavlja, da zaposlitev po koncu zaposlitve v javnem sektorju brez obdobja mirovanja ogroža ugled in neodvisnost tako Evropskega bančnega organa kot tudi vseh institucij EU in celotnega evropskega projekta;

3. opozarja, da nerazrešeni primeri nasprotja interesov ne ovirajo le uveljavljanja visokih etičnih standardov v celotni evropski upravi, temveč lahko ogrozijo tudi pravico do dobrega upravljanja, s čimer ogrožajo raven enakih konkurenčnih pogojev, ki so potrebni za pravilno delovanje enotnega trga;

4. poziva k učinkoviti in dosledni uporabi kadrovskih predpisov, zlasti člena 16, da bi preprečili nasprotja interesov, zlasti, vendar ne izključno, pri višjih uradnikih; poudarja, da člen 16 institucijam EU omogoča, da zavrnejo prošnjo nekdanjega uradnika za sprejem specifičnega delovnega mesta, če omejitve ne zadostujejo za zaščito legitimnih interesov institucij; poudarja, da bi bilo mogoče v primeru Adama Farkasa preučiti prepoved neposrednega prehoda k Združenju za finančne trge v Evropi v skladu s členom 21(3)(b) Sklepa Komisije C(2018)4048, saj se Združenje za finančne trge v Evropi lahko obravnava kot „nasprotna stranka“;

5. izraža bojazen, da pogosto ni mogoče uveljavljati pogojev, naloženih dejavnostim po koncu zaposlitve v javnem sektorju; zato spodbuja institucije in agencije EU, naj upoštevajo vsa orodja, ki so na voljo v skladu s členom 16 kadrovskih predpisov;

6. izraža dvome glede odločitve odbora nadzornikov in upravnega odbora Evropskega bančnega organa, da Adamu Farkasu dovoli prevzem položaja glavnega izvršnega direktorja Združenja za finančne trge v Evropi; jih poziva, naj pregledajo svojo odločitev;

7. ugotavlja, da so izkušnje iz zasebnega sektorja sicer lahko koristne pri delu v institucijah, vendar je sistem „vrtljivih vrat“ tudi posledica zaposlitve v zasebnem sektorju pred zaposlitvijo v javnem sektorju, ko obstaja neposredna povezava med nekdanjim delodajalcem in novim položajem v instituciji, ter da lahko to morda ogrozi verodostojnost institucij EU in škoduje zaupanju državljanov vanje; zato opozarja, da je treba oceniti, kako bi lahko do nasprotij interesov prišlo zaradi delovnih mest pred zaposlitvijo v jasnem sektorju ali zaradi prerazporeditve na delovno mesto z regulativnimi ali izvedbenimi pooblastili in odgovornostmi, ter predlaga, da se to vprašanje dodatno preuči;

8. poudarja, da so nasprotja interesov zaradi zaposlitev po koncu zaposlitve v javnem sektorju in „vrtljivih vrat“, skupna vsem institucijam, organom, uradom in agencijam v EU in njenih državah članicah; zato poudarja, da je za učinkovito reševanje teh vprašanj potreben enoten pravni okvir;

9. je seznanjen z delom, opravljenim na mednarodni ravni (OECD), da se zagotovi usklajen okvir za razmere po koncu zaposlitve v javnem sektorju; je seznanjen z delom, ki ga na ravni EU v ta namen opravljata Evropsko računsko sodišče in evropski varuh človekovih pravic; ugotavlja, da bi lahko pravočasno izvajanje teh priporočil preprečilo podobne težave v prihodnosti;

10. poudarja, da so lahko izkušnje zaposlenih iz zaposlitve v zasebnem sektorju sicer dragocene za regulativni ali nadzorni organ, vendar bi morali biti telesa in institucije Unije prežeti z močnim duhom javnih storitev, da bi kar najbolje služili državljanom Evrope;

11. poziva Evropsko računsko sodišče, naj opravi celovito analizo pristopa organov in agencij v ekonomski in monetarni uniji v zvezi z upravljanjem potencialnih primerov nasprotja interesov; poziva Evropsko računsko sodišče, naj opredeli primere najboljše prakse;

12. poziva Komisijo, naj oceni sedanjo prakso na področju zaposlovanja po koncu zaposlitve v javnem sektorju na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi opredelila močnejše ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov, do katerih prihaja, kadar višji uradniki v EU zapustijo svoj položaj in se zaposlijo v zasebnem sektorju, ali kadar so posamezniki, ki prihajajo iz zasebnega sektorja, imenovani na višje položaje v organu EU, ter naj svoje ugotovitve upošteva pri obravnavi harmoniziranega pravnega okvira za preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju;

13. želi spomniti na zavezo, ki jo je Komisija podala na plenarni razpravi 24. oktobra 2019, da bo pregledala pravni okvir za zaposlovanje po koncu zaposlitve v javnem sektorju; poziva Komisijo, naj vzpostavi harmoniziran pravni okvir za preprečevanje nasprotja interesov pri zaposlovanju po koncu zaposlitve v javnem sektorju, da bi zagotovila visoke etične standarde; poudarja, da je treba prakso EU uskladiti z mednarodnimi standardi; poudarja, da bi bilo treba iste standarde uporabljati tudi na ravni EU in na nacionalni ravni;

14. poziva Komisijo, naj v svojem pregledu okvira za zaposlovanje po koncu zaposlitve v javnem sektorju opredeli posebna tvegana področja, ki bi jih bilo morda treba okrepiti, vključno z razširitvijo možnosti za blokiranje menjave poklica, ter naj preuči morebitno podaljšanje obdobij mirovanja za višje uradnike, sorazmerno za vsak posamezni primer, da bi zagotovila enako obravnavo v skladu s členom 15 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da bi bilo treba zahtevo po predhodnem razkritju nasprotja interesov iz člena 11 kadrovskih predpisov izvajati na način, ki bo zagotovil, da se potencialna nasprotja interesov kandidata razkrijejo dovolj zgodaj pred zaposlitvijo v organu EU; nadalje poudarja, da bi morali vsi organi EU objaviti svoja notranja pravila za obravnavanje nasprotij interesov na svojih spletnih mestih in upoštevati priporočila evropske varuhinje človekovih iz leta 2017 glede objave letnih informacij, ki jih zahteva člen 16(4) kadrovskih predpisov;

15. poziva Komisijo, naj ta pregled razširi na nasprotja interesov zaradi zaposlitve pred zaposlitvijo v javnem sektorju, ter naj preuči možnost okrepitve obstoječih ukrepov, kot je obvezna odprodaja deležev v podjetjih, ki spadajo na delovno področje organa ali institucije, v katerem je zaposlen novo imenovani uradnik, ali ki poslujejo s to institucijo, ter naj tudi upošteva nove vrste preventivnih ukrepov, kot je obvezna izločitev pri obravnavi zadev, ki vplivajo na nekdanjega delodajalca v zasebnem sektorju;

16. meni, da prepoved menjave poklica, kadar je zadevna oseba trenutno zaposlena in kadar je prepoved dovolj dobro usmerjena in upravičena, ni kršitev pravice do zaposlitve;

17. opozarja, da bi lahko v primeru uvedbe daljših obdobij mirovanja za višje uradnike, ki zapustijo agencijo, preučili tudi možnost, da se jim odobri ustrezno začasno nadomestilo; poudarja, da bi se morala takšna začasna nadomestila prekiniti, če se oseba zaposli med obdobjem mirovanja;

18. poziva Komisijo, naj oceni, ali je primerno, da zadevne agencije EU same odločajo o izvrševanju pravil o preprečevanju nasprotja interesov in kako dosledno uporabo teh pravil je mogoče zagotoviti; meni, da bo neodvisen organ za etiko, ki ga je predvidela predsednica Komisije Ursula von der Leyen, v prihodnosti najprimernejši organ za sprejemanje odločitev o nasprotjih interesov v zvezi z uslužbenci EU;

19. predlaga vsem poslancem Evropskega parlamenta in vsem predstavnikom Evropske komisije in Sveta Evropske unije, naj v obdobju dveh let ne stopajo v stik s trenutnim izvršnim direktorjem, če in ko bo nastopil novo delovno mesto kot izvršni direktor Združenja za finančne trge v Evropi; poziva službe, ki so pristojne za izdajanje stalnih dovolilnic (rjave izkaznice) za vstop v prostore Parlamenta, naj temeljito preučijo primer Adama Farkasa in pri tem upoštevajo možnost, da mu za enako obdobje (dve leti) ne odobrijo dovolilnice, s čimer bi preprečili morebitno nasprotje interesov;

20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču in evropski varuhinji človekovih pravic.

 

[1] UL 45, 14.6.2014, str. 1385.

[2] UL L 250, 27.9.2011, str. 268.

[12] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0080.

[14] Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

Zadnja posodobitev: 15. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov