Postopek : 2020/2507(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0053/2020

Predložena besedila :

B9-0053/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/01/2020 - 6.3
CRE 16/01/2020 - 6.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0013

<Date>{13/01/2020}13.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0053/2020</NoDocSe>
PDF 151kWORD 49k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE

</TitreType><TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Venezueli po nezakonitih volitvah novega predsedstva in predsednika nacionalne skupščine (parlamentarni državni udar)</Titre>

<DocRef>(2020/2507(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Jordi Cañas, Dita Charanzová, Andrus Ansip, Malik Azmani, Phil Bennion, Stéphane Bijoux, Izaskun Bilbao Barandica, Gilles Boyer, Sylvie Brunet, Catherine Chabaud, Olivier Chastel, Engin Eroglu, Fredrick Federley, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Ivars Ijabs, Irena Joveva, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karen Melchior, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Urmas Paet, Samira Rafaela, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0048/2020

B9-0053/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli po nezakonitih volitvah novega predsedstva in predsednika nacionalne skupščine (parlamentarni državni udar)

(2020/2507(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli[1], z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli[2], z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli[3], z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli[4], z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli[5], z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli[6], z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli[7], z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo[8], z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli[9], z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli[10], z dne 28. marca 2019 o izrednih razmerah v Venezueli[11] in z dne 18. julija 2019 o razmerah v Venezueli[12],

 ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019, , 28. marca 2019, 4. aprila 2019, 30. aprila 2019, 18. junija 2019, 16. julija 2019, 13. avgusta 2019 in 27. septembra 2019 ter izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije z dne 21. decembra 2019 in 9. januarja 2020, pa tudi izjav govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije z dne 17. septembra 2019, 16. decembra 2019 in 5. januarja 2020,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1893 z dne 11. novembra 2019 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli[13], s katerim je Svet podaljšal ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, ki se že izvajajo, do 14. novembra 2020,

 ob upoštevanju venezuelske ustave,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice (UNHCHR) o Venezueli z dne 4. julija 2019,

 ob upoštevanju petega mednarodnega tehničnega srečanja v okviru quitskega postopka, ki je 14. in 15. novembra 2019 potekalo v Bogoti,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker po venezuelski ustavi poslanci vsako leto 5. januarja izvolijo predsednika skupščine za enoletni mandat;

B. ker dogodki okrog napovedanih volitev predsednika nacionalne skupščine Venezuele 5. januarja 2020 pomenijo nič manj kot organiziran parlamentarni državni udar s strani Madurovega režima in napad na demokratično in ustavno delovanje nacionalne skupščine;

C. ker so varnostne sile predsedniku skupščine Juanu Guaidóju nasilno preprečile predsedovanje zasedanju, več opozicijskim poslancem in medijem pa niso dovolile niti vstopiti v zgradbo nacionalne skupščine;

D. ker se je Luis Parra, ki so ga pred nedavnim izključili iz ene od opozicijskih strank zaradi domnevne korupcije, razglasil za predsednika nacionalne skupščine in na improvizirani in nezakoniti slovesnosti tudi zaprisegel;

E. ker je bila izvolitev Luisa Parra neveljavna, saj se zasedanje ni nikoli uradno začelo, ni bila ugotovljena sklepčnost niti ni bil podan predlog za uradno glasovanje; ker so vojaki več kot eno uro porabili za pregledovanje osebnih dokumentov vsakega poslanca posebej, da bi zavlačevali z zasedanjem in skupščini preprečili sklepčnost;

F. ker se je večina poslancev nekaj ur kasneje zbrala na izrednem srečanju na sedežu opozicijskega časopisa El Nacional, kjer je 100 od 167 poslancev glasovalo za ponovno izvolitev Juana Guaidója kot njihovega vodjo za zadnje leto mandata 2015–2020;

G. ker se je uradno zasedanje nacionalne skupščine 7. januarja 2020 zaključilo s prisego predsednika Juana Guaidója, čeprav so sile, lojalne Madurovemu režimu, poskušale zasedanje onemogočiti, med drugim z oviranjem vstopa v stavbo in odklopom stavbe z elektroenergetskega omrežja;

H. ker so bile predsedniške volitve 20. maja 2018 izvedene na način, ki ni izpolnjeval minimalnih mednarodnih standardov za verodostojen postopek; ker teh volitev in oblasti, vzpostavljenih v tem nelegitimnem procesu, niso priznale niti Evropska unija niti druge regionalne organizacije in demokratične države;

I. ker si je Nicolás Maduro 10. januarja 2019 pred vrhovnim sodiščem nelegitimno in v nasprotju z ustavnim redom države prisvojil predsedniško oblast; ker je 23. januarja 2019 skladno z 233. členom venezuelske ustave kot začasni predsednik Venezuele zaprisegel zakonito in demokratično izvoljeni predsednik nacionalne skupščine Juan Guaidó;

J. ker so skoraj 60 držav in Evropski parlament priznali Juana Guaidója kot zakonitega začasnega predsednika Venezuele;

K. ker sta venezuelsko vrhovno sodišče in nepriznana ustavodajna skupščina 16. decembra 2019 še štirim poslancem nacionalne skupščine, Jorgeju Millánu, Hernánu Alemánu, Carlosu Lozanu in Luisu Stefanelliju, odvzela parlamentarno imuniteto, ki jim pripada v skladu z ustavo, s tem pa je število poslancev, ki jim je bila odvzeta imuniteta, naraslo na 26; ker ta odločitev, h kateri je pozvalo vrhovno sodišče na podlagi obtožb generalnega tožilca, pomeni hudo kršitev ustavnih določb, pravne države in demokratičnega načela delitve oblasti;

L. ker dejanja, uperjena proti poslancem nacionalne skupščine, vključno z nadlegovanjem in ustrahovanjem 59 poslancev s strani nezakonitih skupin in varnostnih enot, 29 samovoljnimi pridržanji in 27 prisilnimi izgoni, ovirajo ustavno delo nacionalne skupščine;

M. ker se razmere na področju človekovih pravic, pravne države in demokracije v državi močno slabšajo že mnogo let, še zlasti pa od tesne in sporne izvolitve Nicolása Madura v letu 2013; ker se je politična, gospodarska, institucionalna, družbena in večdimenzionalna humanitarna kriza v državi bistveno poslabšala; ker vse večje pomanjkanje zdravil in hrane, množične kršitve človekovih pravic, hiperinflacija, politično zatiranje, korupcija in nasilje ogrožajo življenja ljudi in jih silijo v beg iz države;

1. odločno obsoja parlamentarni državni udar Madurovega režima in dejstvo, da se nacionalni skupščini kot legitimnemu demokratičnemu organu Venezuele preprečuje izvajanje mandata, ki ga je prejela od venezuelskega naroda;

2. obžaluje te hude kršitve, ki niso združljive z zakonitim volilnim postopkom za predsednika nacionalne skupščine in pomenijo nadaljnji korak v zaostritvi venezuelske krize;

3. čestita Juanu Guaidóju ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika nacionalne skupščine kljub vsem oviram, s katerimi se je moral spopasti na uradnem zasedanju 7. januarja, vključno s tem, da si je moral skupaj z drugimi poslanci na silo izboriti pot v zgradbo skupščine;

4. ponovno poudarja, da v celoti podpira Juana Guaidója kot zakonitega začasnega predsednika Venezuele v skladu z 233. členom venezuelske ustave;

5. ponovno poudarja, da popolnoma podpira nacionalno skupščino, ki je trenutno edini legitimno izvoljeni demokratični organ Venezuele in katerega pooblastila je treba znova uveljaviti in spoštovati, vključno s pooblastili in varnostjo njegovih poslancev;

6. vztraja, da je mogoče mirno in politično rešitev doseči le, če se nacionalno skupščino, ki je edini demokratično izvoljeni organ v Venezueli, v celoti spoštuje in če njeni poslanci lahko svobodno izvajajo svoja ustavna pooblastila in naloge;

7. poudarja, da mora vsak dialog temeljiti na načrtu, ki ga je sprejela venezuelska nacionalna skupščina; vztraja, da mora biti glavni namen dialoga miroljuben prehod v demokracijo z ustvarjanjem pogojev, ki bodo privedli do svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev na podlagi določenega časovnega razporeda, poštenih pogojev za vse akterje in preglednosti, na njih pa bodo prisotni verodostojni mednarodni opazovalci;

8. opozarja, da je za trajno rešitev venezuelske krize nujno, da se organizirajo svobodne in verodostojne predsedniške volitve, ki jih bodo spremljali mednarodni opazovalci, in ponovno demokratično vzpostavijo državne ustanove, vključno z državnim volilnim svetom in vrhovnim sodiščem;

9. poudarja, da je bistvenega pomena, da nacionalna skupščina ustanovi nov, neodvisen in pregleden državni volilni svet, ki bo v celoti vključujoč in uravnotežen glede na njegovo zastopanost in sestavo;

10. opozarja, da sta spoštovanje demokratičnih institucij in načel ter spoštovanje načela pravne države bistvena pogoja za mirno in trajno rešitev krize v Venezueli v korist njenih prebivalcev;

11. opozarja, da je EU pripravljena podpreti pravi proces, ki bo vodil k mirni in demokratični rešitvi krize;

12. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepi odziv EU na obnovo demokracije v Venezueli, tudi z razširitvijo usmerjenih sankcij proti posameznikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic in represijo, ter z razširitvijo teh sankcij na njihove družinske člane;

13. meni, da bi moralo biti diplomatsko predstavništvo, ki ga je imenoval Juan Guaidó kot zakoniti začasni predsednik Venezuele, edino predstavništvo, ki ga priznava EU; zato zahteva, da se začasno odvzamejo vsa diplomatska pooblastila za misije, povezane z Nicolásom Madurom in njegovo protidemokratično vlado;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zakonitemu začasnemu predsedniku republike in nacionalne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav v skupini iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

[1] UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

[2] UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

[3] UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

[4] UL C 86, 6.3.2018, str. 101.

[5] UL C 298, 23.8.2018, str. 137.

[6] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.

[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.

[10] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.

[11] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.

[12] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0007.

[13] UL L 291, 12.11.2019, str. 42.

Zadnja posodobitev: 15. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov