Postopek : 2019/2870(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0069/2020

Predložena besedila :

B9-0069/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 30/01/2020 - 5.10
CRE 30/01/2020 - 5.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{22/01/2020}22.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0069/2020</NoDocSe>
PDF 140kWORD 44k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razliki med plačami moških in žensk</Titre>

<DocRef>(2019/2870(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Jadwiga Wiśniewska, Elżbieta Rafalska</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0069/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o razliki med plačami moških in žensk

(2019/2870(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 2, 3(3) in 5 Pogodbe o Evropski uniji,

 ob upoštevanju členov 8, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 2,

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti 1, 5, 8 in 10 ter njihovih podciljev in kazalnikov,

 ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2019 o enakosti žensk in moških v EU,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. junija 2019 o odpravljanju razlik v plačilu med spoloma: ključne politike in ukrepi,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. novembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi,

 ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje[1],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je preprečevanje razlik med plačami moških in žensk še vedno prednostna naloga vseh držav članic;

B. ker so za zagotavljanje socialnega napredka in gospodarske rasti, na primer z nacionalnimi strukturnimi reformami in preudarnimi fiskalnimi politikami, odgovorne predvsem države članice; ker pobude na ravni EU ne morejo in ne bi smele nadomestiti nacionalnih pristojnosti na tem področju;

C. ker so politike enakosti spolov gonilna sila pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter predpogoj za spodbujanje blaginje, konkurenčnosti in zaposlovanja, pa tudi vključevanja in socialne kohezije;

D. ker so dohodki žensk v celotni EU nesorazmerno nižji kot dohodki moških; ker je po podatkih Eurostata povprečna bruto urna postavka žensk nižja od postavke moških, plačna vrzel med spoloma v EU pa je še vedno približno 16-odstotna in se le zelo počasi manjša oziroma se v nekaterih državah članicah celo povečuje; tudi ker kazalnik razlike med spoloma v skupnem zaslužku kaže, da je plačna vrzel v EU-28 približno 40-odstotna;

E. ker je razlika med plačami moških in žensk opredeljena kot razlika med povprečno bruto urno plačo moških in žensk, izraženo kot odstotek povprečne bruto urne plače moških; ker je bila razlika med spoloma v bruto mesečnih dohodkih zaposlenih, starih od 15 do 24 let (7 %), več kot petkrat nižja kot pri zaposlenih, starih 65 let ali več (razlika med spoloma znaša 38 %); ker je revščina najpogostejša v družinah, v katerih so ženske edine z dohodki, pri čemer je leta 2017 revščina v EU grozila 35 % mater samohranilk ter 28 % samskih očetov[2];

F. ker več kot polovica delovno sposobnih invalidnih žensk ni ekonomsko aktivna; ker je v vseh državah članicah stopnja hudega materialnega pomanjkanja pri invalidkah višja kot pri neinvalidnih ženskah;

G. ker je razlika med plačami moških in žensk posledica neravnovesij med spoloma na trgu dela, vključno s segregacijo po spolu v izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju, poklicno segregacijo, segregacijo spolov na vodstvenih položajih in položajih odločanja ter zaradi pogostejše izbire žensk, da bodo delale s skrajšanim delovnim časom;

H. ker je leta 2018 v EU med zaposlenimi ženskami, starimi med 20–64 let, 30,8 % delalo s skrajšanim delovnim časom, medtem ko je pri moških ta delež znašal 8 %;

I. ker je po poročanju več žensk (29 %) kot moških (6 %) delalo s skrajšanim delovnim časom, da bi skrbele za otroke ali nezmožne odrasle; ker nega in oskrba otrok, starejših, bolnih ali invalidnih družinskih članov in nezmožnih odraslih zahteva predanost, je redko plačana in je družba ne primerno vrednoti, čeprav je izjemnega socialnega pomena ter prispeva k družbeni blaginji in se lahko meri z gospodarskimi kazalniki, kot je BDP;

J. ker je skoraj 60 % diplomantov v EU žensk, a so še vedno nesorazmerno slabo zastopane na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter v digitalnih poklicih; ker se posledično neenakost pri zaposlovanju pojavlja v novih oblikah in je kljub naložbam v izobraževanje za mlade ženske dvakrat bolj verjetno, da bodo ekonomsko nedejavne v primerjavi z mladimi moškimi;

K. ker ima EU sredstva za pomoč državam članicam pri izmenjavi najboljših praks za pomoč državam članicam, ki potrebujejo pomoč, zlasti na področju enakosti in razlik med plačami;

1. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za odpravo razlik med plačami moških in žensk ter dosledno uveljavljajo načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti na nacionalni ravni, vključno z ukrepi za izboljšanje preglednosti plač;

2. poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politike, ki spodbujajo zaposlovanje žensk in njihovo finančno neodvisnost, zlasti s politikami za vključevanje žensk iz marginalnih skupin na trg dela;

3. poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbujanje enakosti v izobraževanju in zaposlovanju, da bi se borile proti segmentaciji trga dela po spolu z vlaganjem v formalno, priložnostno in neformalno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje za ženske, da bi jim zagotovili dostop do visokokakovostnih delovnih mest in možnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje za spremembe na trgu dela v prihodnosti; poziva zlasti k večjemu spodbujanju podjetništva, naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, digitalnega izobraževanja in finančne pismenosti deklet že od zgodnjega otroštva, da bi preprečili obstoječe stereotipe o izobraževanju in zagotovili, da se več žensk zaposli v razvojnih panogah in dobro plačanih sektorjih;

4. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe in učinkovito izvajajo obstoječe ukrepe EU, da bi olajšale usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, na primer z boljšim zagotavljanjem dostopnih, kakovostnih in cenovno dostopnih storitev oskrbe;

5. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celosten pristop v vseh prizadevanjih za odpravo razlik v plačah moških in žensk ter v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujajo enakost spolov, vključno z ustvarjanjem sinergij med strategijami zaposlovanja in drugimi gospodarskimi ter socialnimi politikami na področjih, kot so mladi, izobraževanje, obdavčevanje, družinska nadomestila, socialna zaščita in zdravstveno varstvo,

6. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dialog z ustreznimi deležniki, tudi socialnimi partnerji, podjetji, nacionalnimi organi za enakost in organizacijami, ki delujejo na tem področju;

7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

[1] UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

[2] Izračun Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), v katerem so navedeni statistični podatki Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC).

Zadnja posodobitev: 27. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov