Predlog resolucije - B9-0071/2020Predlog resolucije
B9-0071/2020
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o delegirani uredbi Komisije z dne 4. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku navedene uredbe

22.1.2020 - (C(2019)07227 – 2019/2843(DEA))

v skladu s členom 111(3) Poslovnika

Anna Zalewska
v imenu skupine ECR

B9-0071/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o delegirani uredbi Komisije z dne 4. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku navedene uredbe

(C(2019)07227 – 2019/2843(DEA))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije z dne 4. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter popravku navedene uredbe (C(2019)07227),

– ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006[1] in zlasti členov 37(5), 53(1) in 53a(6) Uredbe,

– ob upoštevanju načela sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju člena 111(3) Poslovnika,

A. ker je titanov dioksid (TiO2) v naravi razširjen oksid titana, ki se pojavlja v več kristalnih oblikah, vključno z rutilom, brookitom in anatazom;

B. ker je TiO2 inertna, toplotno stabilna, nevnetljiva in netopna snov, ki v globalno usklajenem sistemu Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij ni razvrščena kot nevarna;

C. ker se TiO2 (zaradi svojih lastnosti, ki omogočajo razpršitev svetlobe in absorpcijo ultravijolične svetlobe) že več kot stoletje v veliki meri uporablja kot barvilo, pri čemer je bil ustvarjen svetovni trg, katerega vrednost naj bi leta 2025 presegla 25 milijard EUR;

D. ker se TiO2 na veliko uporablja v zelo različnih sektorjih, vključno s kozmetiko, zdravili, keramiko, embalažo, gradbeništvom, sestavnimi deli za avtomobile ter električno in elektronsko opremo;

E. ker je Komisija v okviru 14. prilagoditve Uredbe (ES) št. 1272/2008 (v nadaljnjem besedilu: uredba CLP) tehničnemu napredku predlagala, da se TiO2, kar zadeva njegove prašne zmesi, usklajeno razvrsti kot rakotvorna snov iz kategorije 2, čeprav so bili dokazi za to po Klimischevi lestvici ocenjeni kot premalo zanesljivi, pa tudi kljub odločnemu nasprotovanju številnih držav članic, ki so navedle pomisleke v zvezi z znanstveno dokazno podlago, in morebitnim negativnim posledicam tega precedensa na razvrstitev drugih prašnih spojin;

F. ker Komisija na podlagi člena 37(5) uredbe CLP nemudoma sprejme delegirane akte o vključitvi snovi, skupaj z ustreznimi elementi razvrstitve in označitve, v tabelo 3.1 v delu 3 Priloge VI, če meni, da je njena usklajena razvrstitev in označitev „ustrezna“; ker uredba CLP Komisije torej ne obvezuje k usklajenemu razvrščanju, temveč določa, da bi morala Komisija preučiti tudi alternativne rešitve;

G. ker je v členu 5 Protokola št. 2 med drugim določeno, da se pri osnutkih zakonodajnih aktov upošteva, da so finančne ali upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih ali lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim manjše in sorazmerne s ciljem, ki se želi doseči;

H. ker je Odbor za oceno tveganja (RAC) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta[2] (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH) zavrnil razvrstitev TiO2 kot rakotvorne snovi iz kategorij 1A in 1B, in sicer ker TiO2 kot tak naj ne bi imel škodljivih učinkov na pljuča podgan v primeru preobremenjenosti, temveč naj bi bili ti učinki povezani z njegovo prašno obliko, ki je lahko zaradi slabe topnosti v pljučih nevarna, če se ekstremno visoka koncentracija tega prahu (250 mg/m³) vdihava več kot 18 mesecev;

I. ker je ta ugotovitev v veliki meri temeljila na študiji, opravljeni na podganah[3]; ker so avtorji te študije in odbor RAC v skladu z uredbo REACH izjavili, da ni prepričljivih znanstvenih dokazov, na podlagi katerih bi podvomili, da adenokarcinom pljuč, ugotovljen pri podganah, ni relevanten tudi za ljudi; ker so nekateri ugledni udeleženci javnega posveta v zvezi s prilagajanjem tehničnemu napredku, na primer nemško združenje za nezgodno zavarovanje pri delu, navedli, da nimajo dokazov za to, da bi se na delovnih mestih, na katerih se dela s titanovim dioksidom, pojavljal pljučni rak[4]; ker bi lahko standarde izpostavljenosti na delovnem mestu za TiO2 uvedli v obliki usklajenih mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu v okviru zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu, kot je predlagalo več držav članic in drugih deležnikov;

J. ker bi lahko razvrstitev TiO2 kot rakotvorne snovi vplivala na proizvode, ki ga vsebujejo v trdnem in tekočem stanju, saj utegnejo biti zaznamovani, češ da so morda nevarni, čeprav so bili temeljito varnostno testirani; ker bi to lahko zavedlo potrošnike in povzročilo negotovost za podjetja;

K. ker razvrstitev TiO2 kot rakotvorne snovi ni v skladu s prevladujočim inovacijskim kontekstom v številnih znanstvenih disciplinah in lahko povzroči, da se bo TiO2 prenehal uporabljati v okoljskih aplikacijah za čiščenje zraka in vode, hlajenje zraka ter za zmanjšanje koncentracije strupenih in škodljivih snovi[5][6][7];

L. ker bi lahko ta razvrstitev negativno vplivala tudi na recikliranje in ponovno uporabo v krožnem gospodarstvu, saj bi nastale nove obveznosti v zvezi z obdelavo in odstranjevanjem odpadkov, ki vsebujejo vsaj 1 % TiO2 (tj. plastike, tapet, ostankov barv, porcelana in pohištva), saj bi se ti odpadki šteli za nevarne, čeprav potencialno ne ogrožajo zdravja ljudi; ker trenutno ni komercialno izvedljivih alternativ, ki bi zagotavljale visoko raven varovanja zdravja ljudi in bi bile obenem tako učinkovite in funkcionalne kot TiO2;

M. ker se TiO2 ocenjuje v skladu z uredbo REACH in ker bo ta postopek omogočil celovitejšo in podrobnejšo oceno;

1. nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2. meni, da delegirana uredba Komisije ne bi smela biti sprejeta na podlagi uredbe CLP, saj naj bi se uporabljala za snovi, ki so nevarne zaradi svojih lastnosti, pa tudi ker celovitejša in podrobnejša ocena TiO2 v skladu z uredbo REACH še vedno poteka;

3. meni, da delegirana uredba Komisije presega to, kar je potrebno in sorazmerno za obravnavanje morebitnih zdravstvenih tveganj, ki izhajajo iz izpostavljenosti TiO2 v prahu na delovnem mestu, in bi lahko povzročila, da bi bila ta snov v drugih oblikah zaznamovana kot nevarna;

4. poziva Komisijo, naj delegirano uredbo umakne in preuči druge možnosti, na primer, da bi v okviru zakonodaje o zdravju pri delu uvedli usklajene mejne vrednosti izpostavljenosti TiO2 na delovnem mestu;

5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

6. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 27. januar 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov