B9-0091/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o delegirani uredbi Komisije z dne 31. oktobra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

(C(2019)07772 – 2019/2907(DEA))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)07772),

– ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009[1] in zlasti členov 3(4) in 16(5) Uredbe,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010[2],

– ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/540 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije[3],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije,[4]

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25),[5]

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019, v katerih je podprl cilj, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah,[6]

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru[7],

– ob upoštevanju člena 111(3) Poslovnika,

A. ker Pariški sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, sprejet po 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum), pogodbenice zavezuje, da zadržijo povečanje povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in si prizadevajo za omejitev povečanja temperature na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo;

B. ker emisije toplogrednih plinov iz fosilnih goriv najbolj prispevajo k podnebnim spremembam; ker je nova plinska infrastruktura zasnovana tako, da bo trajala vsaj 40 do 50 let, v nekaterih primerih celo dlje; ker Komisija ugotavlja, da za četrti seznam projektov skupnega interesa ni bila opravljena trajnostna ali podnebna ocena;

C. ker z gradnjo nove plinske infrastrukture iz delegirane uredbe Komisije nastaja nova vezanost na fosilna goriva, ki ni skladna z zavezami iz Pariškega sporazuma;

D. ker Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem odgovoru poziva k reviziji smernic za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E), preden bo sprejet naslednji seznam projektov skupnega interesa, da bi zakonodajni okvir uskladili s prednostno nalogo uvedbe pametnih omrežij in preprečili nezmožnost opustitve ogljično intenzivnih naložb; ker je Parlament v stališču o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014, sprejetem 17. aprila 2019 v prvi obravnavi, določil, naj „Komisija oceni učinkovitost in skladnost politike Uredbe (EU) št. 347/2013 ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno z rezultati tega ocenjevanja do 31. decembra 2020. Komisija naj v tej oceni med drugim upošteva energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030, dolgoročno zavezo EU glede dekarbonizacije in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Poročilu se lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo te uredbe“;

E. ker Parlament priznava prizadevanja Komisije, da bi na seznamu projektov skupnega interesa Unije ohranila stabilno število projektov električne energije, ki so nujni, da bi učinkovito utrli pot evropskemu energetskemu prehodu;

F. ker je bistvenega pomena uresničiti cilje Unije na področju zanesljive oskrbe z energijo in energetske neodvisnosti, vendar bodo previsoke ocene, presežna zmogljivost in neizkoriščeni obrati povzročili le višje cene, kar bi škodilo konkurenčnosti industrij Unije in povečalo račune za energijo za vse državljane;

1. nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2. naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3. poziva Komisijo, naj predstavi nov delegirani akt, ki preprečuje izgradnjo nove infrastrukture za fosilna goriva, ki bi lahko povzročila vezanost, akt pa naj bo v celoti skladen z zavezami Unije in držav članic iz Pariškega sporazuma;

4. poudarja, da je treba do 31. decembra 2020 pregledati Uredbo (EU) št. 347/2013 ter pripraviti smernice za porabo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope ter za izbor projektov za peti seznam projektov skupnega interesa v skladu z zavezami Unije in držav članic iz Pariškega sporazuma;

5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.