Postopek : 2019/2967(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0093/2020

Predložena besedila :

B9-0093/2020

Razprave :

PV 12/02/2020 - 18
CRE 12/02/2020 - 18

Glasovanja :

PV 13/02/2020 - 7.4
CRE 13/02/2020 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0039

<Date>{05/02/2020}5.2.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0093/2020</NoDocSe>
PDF 176kWORD 54k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>k vprašanju za ustni odgovor B9-XXXX</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 136(5) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk</Titre>

<DocRef>(2019/2967(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Frances Fitzgerald, Elissavet Vozemberg-Vrionidi, Cindy Franssen, Pernille Weiss, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Maria da Graça Carvalho, Ewa Kopacz</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Evelyn Regner, Maria Noichl, Heléne Fritzon, Pina Picierno, Lina Gálvez Muñoz, Maria Manuel Leitão Marques, Monika Beňová, Marina Kaljurand, Alessandra Moretti</Depute>

<Commission>{S&D} v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Katalin Cseh, Moritz Körner, Hilde Vautmans, Irène Tolleret, Radka Maxová, Sylvie Brunet, Karen Melchior</Depute>

<Commission>{Renew} v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Monika Vana, Alice Kuhnke, Ernest Urtasun, Kim Van Sparrentak, Niklas Nienaß, Erik Marquardt, Petra De Sutter, Diana Riba i Giner, Tineke Strik, Henrike Hahn, Alexandra Geese, Michael Bloss, Salima Yenbou, Anna Cavazzini, Gwendoline Delbos-Corfield, Hannah Neumann, Tilly Metz, Marie Toussaint, David Cormand</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Eugenia Rodríguez Palop, Miguel Urbán Crespo, Idoia Villanueva Ruiz, Pernando Barrena Arza, Manon Aubry, Manuel Bompard, José Gusmão, Niyazi Kizilyürek, Giorgos Georgiou, Anne-Sophie Pelletier, Petros Kokkalis, Malin Björk, Elena Kountoura, Stelios Kouloglou, Silvia Modig, Nikolaj Villumsen</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

B9-0093/2020

Resolucija Evropskega parlamenta  o prednostnih nalogah EU za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk

(2019/2967(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju 64. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk in njegove prednostne teme, ki bo pregled in ocena izvajanja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje,

 ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje za krepitev vloge žensk, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

 ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015, ter ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev št. 3 in št. 5,

 ob upoštevanju pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015,

 ob upoštevanju poročila iz leta 2019 Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom „Peking +25: peti pregled uresničevanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU“,

 ob upoštevanju resolucije Ekonomske komisije za Evropo ECE/AC.28/2019/3 (regionalno zasedanje za pregled Pekinga +25 ),

 ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015, in letnega poročila o izvajanju tega načrta v letu 2018, ki sta ga Komisija in visoka predstavnica objavili 11. septembra 2019,

 ob upoštevanju pobude EU in OZN, imenovane Spotlight, za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti,

 ob upoštevanju sklepov Sveta o ženskah, miru in varnosti z 10. decembra 2018,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z 9. in 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: pot naprej,

 ob upoštevanju sklepov predsedstva s 6. decembra 2018 o enakosti spolov, mladih in digitalizaciji

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o enakosti spolov in davčnih politikah v EU[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola[4],

 ob upoštevanju člena 157(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju vprašanja Svetu o prednostnih nalogah za 64. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (O-000006/2020 – B9-XXXX),

 ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo EU, ki je zapisano v Pogodbi o Evropski uniji in v Listini o temeljnih pravicah, zato je vključevanje načela enakosti spolov pomembno orodje za integracijo tega načela v vse politike, ukrepe in delovanje EU, tudi v njeni zunanji razsežnosti;

B. ker pravice žensk in enakost spolov niso le temeljne človekove pravice, ki bi jih morale enakopravno zagovarjati ženske in moški, ampak tudi osnovni pogoji za spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja ter zmanjšanje revščine in neizogibni temelji za miren, uspešen in trajnosten svet;

C. čeprav so bila pekinška izhodišča za ukrepanje oblikovana pred 25 leti, so številni izzivi, opredeljeni leta 1995, še vedno aktualni (med drugim razlike v plačah in pokojninah med spoloma, nizka stopnja zaposlenosti žensk, premajhna zastopanost pri odločanju, neenaka razporeditev neplačanega dela in nasilje na podlagi spola); ker se bodo na zasedanju komisije OZN osredotočali na pregled in oceno izvajanja pekinške deklaracije in pekinških izhodišč za ukrepanje, izid 23. posebnega zasedanja Generalne skupščine ter popolno uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

D. ker je namen petega cilja trajnostnega razvoja doseči enakost spolov in okrepiti vlogo žensk in deklet po vsem svetu; ker je peti cilj trajnostnega razvoja samostojen cilj, kar pomeni, da ga je treba vključiti v vse dele agende za leto 2030 za uresničevanje vseh ciljev trajnostnega razvoja; ker povečanje vloge žensk pomeni, da se jim zagotovijo potrebna orodja, da postanejo ekonomsko neodvisne, so enako zastopane v družbi, imajo enako vlogo na vseh življenjskih področjih in pridobijo večji vpliv v javnem življenju ter imajo nadzor nad vsemi odločitvami, ki vplivajo na njihovo življenje;

E. ker je EU svetovna mednarodna sila, saj je največja svetovna darovalka razvojne pomoči in skupaj z državami članicami zagotavlja več kot polovico uradne razvojne pomoči na svetovni ravni in je glavna podpornica Agende 2030 ter zavezana njenemu izvajanju ; ker se z evropskim soglasjem o razvoju enakost spolov in človekove pravice žensk in deklet ter krepitev njihove vloge in njihovega varstva prištevajo med osrednja načela in prednostne naloge na vseh področij zunanjega delovanja EU;

F. ker je po vsem svetu opaziti organiziran in zaskrbljujoč negativen odziv na pravice žensk in LGBTIQ*; ker je ta odpor viden tudi v državah članicah, kjer gibanja proti enakopravnosti spolov poskušajo omejiti spolno in reproduktivno zdravje in pravice, prepovedati spolno vzgojo in študije o enakosti spolov ter spodbujati kampanje blatenja Istanbulske konvencije; ker je treba to nazadovanje na področju pravic žensk in enakosti spolov enačiti z napadi na demokracijo;

G. ker so se razlike v plačah in pokojninah med spoloma v EU od leta 2013 zmanjšale, vendar so še vedno visoke (približno 16 % oziroma 37 %); ker vrzel pri zaposlenosti moških in žensk še vedno znaša 11,5 odstotnih točk; ker je za ženske še vedno skoraj štirikrat bolj verjetno kot za moške, da bodo zaposlene s krajšim delovnim časom, kar se od leta 2013 praktično ni spremenilo;

H. ker so ženske v Evropi in po svetu še vedno bolj kakor moški odgovorne za skrb za otroke in starejše sorodnike; ker se na primer ocenjuje, da ženske v EU v povprečju opravijo približno 13 ur neplačanega dela na teden več kot moški; ker kljub določenemu napredku barcelonski cilji za zagotavljanje formalnega otroškega varstva v nekaterih državah članicah še niso popolnoma doseženi, skoraj tretjina gospodinjstev v EU pa si otroško varstvo še vedno težko privošči; ker obstajajo precejšnje vrzeli v razpoložljivosti formalnih storitev dolgotrajne oskrbe za starejše in invalide, pa tudi velike razlike zneskih, ki se v državah članicah porabijo za te storitve;

I. ker medtem ko se je delež žensk v vlogah odločanja od leta 2013 večinoma povečal, je bil napredek običajno počasen in nedosleden; ker se stopnja premajhne zastopanosti žensk med sektorji in državami članicami razlikuje; ker je stopnja zastopanosti žensk še vedno nizka (približno 20 % ali manj) na številnih gospodarskih in poslovnih odločujočih položajih, v športu, v diplomatskem sektorju in na Sodišču Evropske unije;

J. ker revščina ali socialna izključenost ogrožata skoraj tretjino samskih žensk in moških, pri čemer je velika večina samohranilcev žensk (87 %); ker revščina in socialna izključenost ogrožata približno polovico ljudi z migrantskim ozadjem iz tretjih držav in skoraj tretjino invalidk; ker so prihodki štirih od petih pripadnikov romske skupnosti nižji od praga revščine v državi, kjer prebivajo, in ker je manj kot petina romskih žensk (starih najmanj 16 let) zaposlena;

K. ker se v skladu z Istanbulsko konvencijo nasilje nad ženskami razume kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk; ker je nasilje na podlagi spola še vedno resničnost za milijone žensk in deklet; ker je skoraj polovica žensk v EU doživela spolno nadlegovanje, vsaka tretja pa fizično in/ali spolno nasilje; ker ženske in deklice predstavljajo dve tretjini vseh žrtev trgovine z ljudmi; ker izpostavljenost nekaterih skupin žensk presečni diskriminaciji in njenim večplastnim oblikam dodatno povečuje njihovo izpostavljenost različnim oblikam nasilja na podlagi spola; ker boj proti diskriminaciji v zakonih in praksi ter boj proti diskriminatornim pristopom in normam na področjih, kot so poroke otrok in druge običajne prakse, krepi pravice žensk in spodbuja povečanje njihove vloge; ker je odrekanje spolnega in reproduktivnega zdravja in storitev za varovanje pravic oblika nasilja nad ženskami;

L. ker je pojav kibernetskega nasilja (vključno s spletnim sovražnim govorom, zalezovanjem, nasilništvom ali nadlegovanjem in širjenjem spolno eksplicitnih podob brez soglasja ženske) vedno bolj zaskrbljujoč, saj lahko tako nasilje utiša ženske in jih odvrne od tega, da bi prevzele pomembno vlogo v javnem življenju; ker ženske v javnih funkcijah, kot so političarke, novinarke in tiste, ki se borijo za pravice žensk in manjšin, vse pogosteje postajajo žrtve seksističnega kibernetskega nadlegovanja; ker so ženske žrtve nadlegovanja na podlagi spola in ustrahovanja na delovnem mestu, kar je prišlo na dan in je bilo potrjeno z nedavnim svetovnim gibanjem # MeToo;

M. ker se dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic po svetu močno razlikuje, tudi znotraj držav članic in med njimi; ker sta onemogočanje dostopa ali le omejen dostop še posebej škodljiva za tiste v najbolj ranljivem položaju; ker mora vsaka država, ki je bila leta 2019 analizirana v okviru pobude Contraception Atlas, storiti več za izboljšanje dostopa do informacij in oskrbe s kontracepcijo, da bi ljudje lahko odločali o svojem reproduktivnem življenju;

N. ker so ženske nosilke pozitivnih sprememb in prispevajo k preprečevanju in reševanju konfliktov, graditvi miru, mirovnim pogajanjem in obnovi po oboroženih konfliktih;

O. ker je enakost spolov pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov, da bi dosegli pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen; ker morajo vsi podnebni ukrepi vključevati vidik spola in presečni vidik; ker morajo imeti ženske v okviru podnebnih sprememb močnejšo vlogo kot vodje, strokovnjakinje in spodbujevalke sprememb;

P. ker je krepitev gospodarske vloge žensk bistvenega pomena za trajnostni razvoj in gospodarsko rast; poudarja pomen podpiranja ženskega podjetništva, vloge žensk v trgovinskih politikah in sporazumih ter vključevanja žensk na nova gospodarska področja, kot so IKT, naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, digitalni sektor, umetna inteligenca in zeleno gospodarstvo, kot vzvodov za trajnostno rast in finančno neodvisnost žensk;

1. naslavlja naslednja priporočila na Svet:

Splošne ugotovitve

a. naj ponovno potrdi svojo neomajno zavezanost pekinškim izhodiščem za ukrepanje in naknadnim konferencam za pregled ter vrsti ukrepov za enakost spolov, ki so v njih začrtani; naj ponovi, da prizadevanja za doseganje pravic žensk in enakosti spolov zahtevajo usklajen in večsektorski pristop, ki bo vključeval vse deležnike in se bo spopadel z vztrajnimi večplastnimi oblikami diskriminacije, prevladujočimi stereotipi o spolih in neenakostjo spolov;

b. naj poudari pomen pozitivnega izida zasedanja komisije OZN, ki bo od 9. do 20. marca 2020, vključno s sprejetjem sklopa v prihodnost usmerjenih ambicioznih zavez, začrtanih v politični izjavi;

c. naj zagotovi, da bo EU imela enotno stališče in bo odločno ukrepala, da bi nedvoumno obsodila nazadovanje na področju enakosti spolov in ukrepe, ki spodkopavajo pravice, samostojnost in emancipacijo žensk na vseh področjih; naj ugotovi, da se lahko proti nazadovanju pravic borimo s proaktivnim spodbujanjem enakosti spolov na podlagi pravic in vključevanjem načela enakosti spolov v vsa področja;

d. naj izrazi odločno podporo delu Agencije OZN za ženske, ki je osrednji subjekt v sistemu Združenih narodov za spodbujanje človekovih pravic in povezovanje vseh deležnikov s tega področja, da bi uvedla spremembe v politiki in usklajevala ukrepanje; naj pozove vse države članice Združenih narodov in EU, naj zagotovijo ustrezno financiranje agencije;

e. naj zagotovi popolno vključenost Parlamenta in njegovega odbora za pravice žensk in enakost spolov v postopek odločanja o stališču EU na zasedanju Komisije OZN za položaj žensk;

EU kot globalni akter

f. naj zagotovi doslednost in dopolnjevanje med vsemi obstoječimi zunanjimi instrumenti in politikami EU, kar zadeva vključevanje načela enakosti spolov, vključno z novim soglasjem o razvoju, svežnjem virov EU za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo;

g. naj izvaja trgovinsko politiko EU, ki temelji na vrednotah in vključuje visoko raven zaščite dela in okoljskih pravic ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; naj opozori, da morajo vsi trgovinski in naložbeni sporazumi EU vključevati načelo enakosti spolov ter ambiciozno in izvršljivo poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju; naj prizna, da v sporazumih EU trgovinske obveznosti ne bi smele nikoli imeti prednosti pred človekovimi pravicami, pravicami žensk ali okoljsko zaščito in bi morale upoštevati lokalno, socialno in gospodarsko okolje;

h. naj prevzame odločno vodilno vlogo pri doseganju pravic deklet in žensk ter enakosti spolov v njenem zunanjem delovanju, zlasti v politiki na področju varnosti, zunanjih zadev, razvoja in sodelovanja, ter obnovi akcijski načrt za enakost spolov v zunanjih odnosih po letu 2020 ter ga naredi še bolj ambicioznega; naj upošteva poziv Parlamenta, naj EU še naprej podpira pobudo Spotlight, partnerstvo med EU in OZN, da bi do leta 2030 odpravili vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti;

i. naj podvoji prizadevanja za izvajanje Agende 2030 in vseh ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 3 in 5, in zagotovi, da nobena ženska ali dekle ne bi doživela diskriminacije, nasilja ali izključevanja ter da bi imele dostop do zdravstvenih, prehrambenih, izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti;

j. naj si karseda prizadeva, da bi se izkoreninila uporaba posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter naj EU in države članice izvajajo pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do takega nasilja na podlagi spola, da bi odpravili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

k. naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih izgradnje in ohranjanja miru ter procesih mediacije in v misijah EU za obvladovanje vojaških in civilnih kriz v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, s posebnim poudarkom na spolnem nasilju, povezanem s konflikti; naj ponovno opozori, da analiza konfliktov z upoštevanjem vidika spola, v posvetovanju z lokalnimi akterji in organizacijami žensk, lahko omogoči boljše razumevanje vloge žensk v konfliktih;

l. naj v odziv EU in držav članic na področju humanitarne pomoči vključi vidik enakosti spolov ter vidik spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, saj je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva osnovna potreba ljudi v humanitarnih krizah;

m. naj strogo obsodi pravilo globalne prepovedi, ki mednarodnim organizacijam onemogoča dostop do financiranja iz sredstev ZDA za načrtovanje družine, če izvajajo ali priporočajo storitve splava ali nudijo svetovanje o splavu oziroma ga spodbujajo; naj to pravilo označi kot neposreden napad na dosežke ter kot nazadovanje na področju pravic žensk in deklet; naj nujno pozove EU in njene države članice, naj ukrepajo zoper učinek pravila prepovedi, tako da močno podprejo financiranje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter zapolnijo vrzel v financiranju;

n. naj upošteva dejstvo, da ženske in dekleta v državah v razvoju nesorazmerno prizadenejo negativne posledice podnebnih sprememb, ki povečujejo že obstoječe neenakosti in ogrožajo zdravje, varnost in gospodarsko blaginjo žensk in deklet; naj opozori, da so podnebni ukrepi najučinkovitejši, kadar imajo ženske in dekleta dejavno vlogo, saj so močno gonilo sprememb;

Povečanje gospodarske in politične vloge žensk

o. naj poveča prizadevanja za večjo vključenost žensk na trg dela in poveča podporo za žensko podjetništvo, saj so ženske ključni dejavnik dolgoročne vključujoče gospodarske rasti, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk; naj sprejme ukrepe za bo proti brezposelnosti žensk, zlasti dolgotrajne;

p. naj poveča zakonodajna in nezakonodajna prizadevanja za dokončno odpravo razlike v plačah in pokojnini med spoloma ter poskrbi za dosledno spoštovanje načela enakega plačila z zagotavljanjem, da so plače delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom, v skladu z ekvivalentom polnega delovnega časa, sprejetjem zakonodaje, ki bo povečala preglednost plač in pravno jasnost za odkrivanje pristranskosti in diskriminacije v plačnih strukturah, bojem proti zaposlitveni segregaciji, bodisi vertikalni bodisi horizontalni, ter bojem proti predsodkom delodajalcev pri sprejemanju odločitev v zvezi z zaposlovanjem in napredovanjem; naj spodbudi nove naložbe v infrastrukturo za oskrbo, izobraževanje in zdravstveno varstvo ter v javno zagotavljanje dostopnih, cenovno ugodnih in kakovostnih storitev oskrbe v celotnem življenjskem ciklu, vključno z varstvom otrok, vzdrževanih oseb in starejših, ter zagotovi močno zaščito in delavske pravice nosečnic med nosečnostjo in po njej;

q. naj podpre politiko, ki daje prednost enaki delitvi gospodinjskih obveznosti in obveznosti oskrbe med ženskami in moškimi ter boju proti spolnim normam in neenakim pričakovanjem za spola glede oskrbe, in sicer z izvajanjem ustreznih politik, ki v potrebne spremembe vključujejo moške;

r. naj prizna različne učinke obdavčitve na ženske in različne vrste gospodinjstev (gospodinjstva z dvojnim dohodkom, gospodinjstva z enim dohodkom ženske in z enim dohodkom moškega itd.) ter zagotovi, da bodo sistemi obdavčevanja spodbujali in ščitili enakost spolov in davčno pravičnost za ženske, tako da bodo odpravili diskriminacijo po spolu pri davkih in spodbujanje neenake vloge spolov;

s. naj pospeši prizadevanja za boj proti horizontalni in vertikalni segmentaciji trga dela in feminizaciji prekarnega dela ter zagotovi ustrezno zaščito žensk, ki se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije; naj zagotovi ustrezno zaščito starejših žensk, vključno z ukrepi, kot so krediti za obdobja oskrbe, ustrezne minimalne pokojnine, dajatve za preživele družinske člane in pravice do starševskega dopusta za moške, da se prepreči feminizacija revščine;

t. naj poudari pravico delavk v gospodinjstvu, vključno z migrantkami in begunkami, do dostojnih delovnih pogojev in enake socialne zaščite; naj zagotovi ratifikacijo in izvajanje konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu;

u. naj prizna pomen okrepitve politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja deklet in njihovih posledic z vidika njihove ekonomske vloge; naj opozori, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju dostopa deklet in žensk do vseh ravni izobraževanja na svetovni ravni; v zvezi s tem naj podpre poklicno svetovanje in pobude za ozaveščanje, ki upoštevajo razlike med spoloma, za spodbujanje večje udeležbe žensk v poklicih na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter moških v zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem sektorju; naj poudari potrebo po vključenosti in zastopanosti žensk na nastajajočih gospodarskih področjih, ki so pomembna za trajnostni razvoj, vključno s sektorjem IKT, umetne inteligence in digitalnim sektorjem;

v. naj zagotovi popolno integracijo žensk enakopravno z moškimi na vseh ravneh in vseh področjih ter dejavno spodbudi uravnoteženo zastopanost spolov in enakovredno zastopanost vseh vprašanj in interesov žensk na vseh ravneh odločanja; naj da zgled in odpravi blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih v Evropskem svetu in priporoči, da se v volilni zakonodaji uvedejo zahteve, ki bodo uravnotežene po spolu;

Izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in zagotavljanje temeljnih pravic žensk

w. naj obsodi vse oblike nasilja na podlagi spola in dejstvo, da so ženske in dekleta še vedno izpostavljene psihičnemu, fizičnemu, spolnemu in ekonomskemu nasilju, vključno z nasiljem v družini, spolnim nadlegovanjem, kibernetskim nasiljem, zalezovanjem, posilstvom, zgodnjimi in prisilnimi zakonskimi zvezami, pohabljanjem ženskih spolovil, kaznivimi dejanji, storjenimi iz tako imenovane časti, prisilnim splavom, prisilno sterilizacijo, spolnim izkoriščanjem in trgovino z ljudmi ter drugimi oblikami nasilja, ki grobo kršijo človekove pravice in dostojanstvo; naj upošteva resno zaskrbljenost Parlamenta zaradi pojava feminicida, ki je najbolj skrajna oblika nasilja nad ženskami;

x. naj nujno zaključi postopek ratifikacije Istanbulske konvencije s strani EU na podlagi širokega pristopa brez omejitev ter se zavzame za njeno ratifikacijo v vseh državah članicah; naj zagotovi pravilno izvajanje in uveljavljanje konvencije ter dodeli ustrezne finančne in kadrovske vire za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola, za boj proti njima ter za zaščito žrtev; naj upošteva priporočila skupine strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter izboljša zakonodajo, da bo bolj skladna z določbami Istanbulske konvencije; naj pozove Komisijo, naj predloži pravni akt o preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola;

y. naj ratificira konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela ter sprejme pozitivne ukrepe za izvajanje prvega priporočila Sveta Evrope o preprečevanju seksizma in boja proti njemu, v katerem predlaga konkretne načine, kako ga lahko različni akterji prepoznajo in obvladajo;

z. naj zagotovi, da vse države članice učinkovito prenašajo in izvajajo Direktivo 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev[5];

aa. naj zagotovi univerzalno spoštovanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kot je bilo dogovorjeno v akcijskem programu mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pekinških izhodiščih za ukrepanje in zaključnih dokumentih konferenc o pregledu, in s tem prizna, da prispevajo k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, povezanih z zdravjem, kot so predporodna nega in ukrepi za preprečevanje rojstev z visokim tveganjem ter zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; naj prizna, da je dostop do načrtovanja družine, storitev za zdravje mater ter storitev varnega in zakonitega splava pomemben del reševanja življenj žensk;

bb. naj zagotovi letom primerno, na dokazih temelječo celovito spolno vzgojo in vzgojo o odnosih za deklice in dečke v šolah, da bi otrokom in mladim omogočili osvojitev natančnega znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih potrebujejo za varna, zdrava in spoštljiva razmerja; naj opozori, da mora takšno izobraževanje temeljiti na spoštovanju človekovih pravic ter enakosti spolov in raznolikosti; naj prizna, da bi morala taka vzgoja vključevati teme, kot so spolna usmerjenost in spolna identiteta, spolno izražanje, spolne norme, odnosi in pozitivne privolitve, preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter škodljive prakse, kot so navezovanje stikov za spolne namene in pohabljanje ženskih spolnih organov, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, HIV in nenamerna nosečnost, ter zagotoviti informacije o dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vključno z načrtovanjem družine, kontracepcijskimi metodami ter varnim in zakonitim splavom;

Enakost spolov in vključujoče politike in institucije

cc. naj sistematično vključuje načelo enakosti spolov kot ključno strategijo za enakost spolov v praksi; naj prizna, da je treba načelo enakosti spolov vključevati v vsa politična področja in da je opravljanje ocen učinka na enakost spolov posebej pomembno;

dd. naj izboljša spremljanje in zbiranje primerljivih in anonimiziranih podatkov, razčlenjenih po starosti in spolu, da bi se izboljšala kvalitativna analiza položaja žensk in posledično izvajala bolj ozaveščena politika na področju enakosti spolov; naj pozove EU in države članice, naj več vlagajo v zbiranje razčlenjenih podatkov in pomagajo okrepiti nacionalne statistične zmogljivosti in mehanizme v partnerskih državah;

ee. naj vključi načelo enakosti spolov v politike EU na področju okolja in podnebnih sprememb ter zagotovi finančno in institucionalno podporo, strokovno znanje o enakosti spolov in močne politične ukrepe in naj vzpostavi kontaktne točke za področje enakosti spolov in podnebnih sprememb v vladnih institucijah; naj prizna, da je smiselna in enakopravna udeležba žensk v organih odločanja ter pri podnebni politiki in podnebnih ukrepih na nacionalni in lokalni ravni bistvena za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev, ter naj prizna in podpre vlogo žensk in deklet kot spodbujevalk sprememb;

ff. naj sprejme in izvaja tako načrtovanje proračuna, prakse in časovne načrte, ki bodo upoštevali vidik spola, da se zagotovi ustrezno financiranje, namenjeno spodbujanju enakosti spolov; naj se vzpostavi zanesljivo, sistematično in ustrezno financiranje iz nacionalnih proračunov za izvajanje mednarodnih in nacionalnih zavez o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk;

gg. naj izvaja vidik enakosti spolov v migracijski politiki EU, ki bo zagotavljal pravice žensk in deklet, nemudoma uvede azilni in migracijski postopek, ki bo upošteval enakost spolov, in pospeši delo, da se zagotovita ustrezna identifikacija in zaščita morebitnih žrtev trgovine z ljudmi v sprejemnih centrih po vsej EU;

hh. naj poudari, da je treba zaščititi in spodbujati pravice skupin, ki se srečujejo z večplastnimi in presečnimi oblikami diskriminacije, vključno z invalidkami, temnopoltimi ženskami in ženskami drugih ras, migrantkami in pripadnicami etničnih manjšin, starejšimi ženskami, ženskami na podeželju in na neposeljenih območjih, materami samohranilkami in osebami LGBTIQ*, ter si prizadevati za spodbujanje koncepta boja proti večplastni diskriminaciji in za institucionalizacijo presečnih analiz v vseh organih OZN, EU in državah članicah;

ii. naj zagotovi, da so lokalne organizacije za pravice žensk ter zagovorniki pravic žensk in LGBTIQ* deležni pomoči z zagotavljanjem ustreznega financiranja in odpravo omejitev, ki ovirajo njihovo zmožnost delovanja in vztrajanja na odgovornosti oblasti; naj spodbudi široko in smiselno udeležbo civilne družbe, ženskih organizacij in marginaliziranih skupin pri odločanju in oblikovanju politike na vseh ravneh; naj spodbuja sodelovanje mladih žensk in mladih nasploh;

jj. naj sprejme predlog protidiskriminacijske direktive, katere namen bo izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, pri čemer se upošteva različnost spolov;

2. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

 

[1] UL C 162, 10.5.2019, str. 9.

[2] UL C 346, 27.9.2018, str. 6.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0014.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080.

[5] UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

Zadnja posodobitev: 10. februar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov