Postopek : 2020/2616(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0146/2020

Predložena besedila :

B9-0146/2020

Razprave :

PV 16/04/2020 - 17
CRE 16/04/2020 - 17

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0054

<Date>{14/04/2020}14.4.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0146/2020</NoDocSe>
PDF 177kWORD 59k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami</Titre>

<DocRef>(2020/2616(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Iratxe García Pérez</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0143/2020

B9-0146/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami

(2020/2616(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je širjenje COVID-19 po svetu in v Evropi na žalost že zahtevalo življenja več tisoč ljudi v Evropi in po svetu, kar je povzročilo nepopravljivo škodo in več kot milijardo ljudi prisililo, da so izolirani doma;

B. ker si v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pristojnosti na področju javnega zdravja delijo države članice, ki opredeljujejo in zagotavljajo svoje nacionalne zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo, in EU, ki je pristojna za sprejemanje ukrepov za dopolnjevanje nacionalnih ukrepov, vključno s preprečevanjem telesnih obolenj in bolezni, bojem proti resnim čezmejnim grožnjam zdravju in spodbujanjem sodelovanja med državami članicami;

C. ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije določeno, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

D. ker bodo škodljive posledice dejstva, da se je naše gospodarstvo zaustavilo, za državljane, podjetja, delavce in samozaposlene v EU dramatične in neizmerne;

E. ker solidarnost ni opcija, temveč obveznost, člen 222 PDEU pa določa, da Unija in njene države članice delujejo v duhu medsebojne solidarnosti, ko se soočajo z nesrečo, in pri tem uporabijo vse razpoložljive instrumente;

F. ker sedanji simetrični in zunanji pretres trenutno vpliva na vse države članice, v prihodnjih mesecih pa bodo njegove neposredne socialne in gospodarske posledice neposredno ali posredno prizadele vse;

G. ker je Komisija že začela z ukrepi, vključno s svežnjem ukrepov, o katerih je Parlament glasoval na plenarnem zasedanju 26. marca 2020;

H. ker Evropskemu svetu doslej ni uspelo doseči soglasja o gospodarskih ukrepih, potrebnih za reševanje krize;

I. ker so ženske zaradi ukrepov za osamitev bolj izpostavljene nasilju v družini in drugim oblikam nasilja ter morda nimajo dostopa do ustreznih podpornih struktur, ki zagotavljajo svetovanje, zatočišče ter storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja; ker so ženske hkrati ključne za okrevanje in vzdrževanje javnega življenja in osnovnih storitev, saj globalno predstavljajo približno 70 % delovne sile v zdravstvu in socialnih službah;

J. ker sta za učinkovit odziv na pandemijo COVID-19 potrebna globalno sodelovanje in solidarnost;

K. ker mora biti Parlament kot sozakonodajalec, veja proračunskega organa in edina institucija, ki je neposredno izvoljena na splošnih volitvah, sestavni in bistveni del vseh razprav o odzivu EU na to krizo in o poznejšem okrevanju ter zlasti njegov predsednika mora sodelovati v vseh ustreznih videokonferencah;

 

Skupaj v solidarnosti: obravnavanje zdravstvenih in družbenih posledic

1. globoko obžaluje človeško tragedijo, ki jo je pandemija prinesla Evropejcem in njihovim družinam ter ljudem po vsem svetu; izraža svoje najgloblje in iskreno sožalje vsem, ki so izgubili bližnje, izraža sočutje z obolelimi in jim želi čimprejšnje okrevanje;

2. izraža spoštovanje in občudovanje vseh, ki so v prvih vrstah v boju zoper pandemijo – zdravnikov, medicinskih sester in drugega podpornega osebja; se iskreno zahvaljuje vsem, ki opravljajo druge bistvene naloge za ohranjanje javnega življenja in zagotavljanje dostopa do osnovnih dobrin in storitev, zlasti v sektorjih prodaje na drobno, prometa, oskrbe s hrano, čiščenja, kmetijstva in ribištva; meni, da je dolžnost EU in njenih držav članic, da zagotovijo največjo možno podporo tem ključnim delavcem in priznajo požrtvovalnost, ki jo izkazujejo vsak dan;

3. izraža zaskrbljenost zaradi posledic krize, vključno z osamitvijo, za najbolj ranljive v družbi, kot so brezdomci, migranti, invalidi, mobilni delavci in žrtve nasilja v družini, zlasti ženske in otroci; poziva EU in njene države članice, naj nujno vzpostavijo ciljno ukrepe podpore, vključno z ozaveščanjem in spodbujanjem klicnih centrov, virov svetovanja in vzpostavljanjem zatočišč, kamor se najbolj ranljivi lahko zatečejo in tam dobijo podporo; poudarja, da bi morali imeti invalidi nediskriminatoren dostop do zdravstvene in nujne oskrbe, zlasti tisti, ki živijo v bivalnih ustanovah, saj so bolj izpostavljeni tveganju okužbe;

4. izraža solidarnost z državami, ki jih je najbolj prizadel virus, zlasti Italijo in Španijo; poudarja, da morajo EU in vse države članice pokazati polno solidarnost s tistimi, ki najbolj potrebujejo pomoč, in nastopiti združeno kot skupnost, da nobena država članica ne bi ostala sama v boju s tem virusom in njegovimi posledicami;

5. meni, da je kriza COVID-19 razkrila pomanjkljivosti v pripravljenosti EU in držav članic na krize, in je zaskrbljen, ker so počasnost prvega odziva, pomanjkanje solidarnosti med nekaterimi državami članicami in kronično pomanjkanje naložb v javne in socialne storitve škodili sposobnosti EU za boj proti pandemiji in njenim posledicam;

6. poudarja, da sta evropska enotnost in solidarnost najučinkovitejši način za reševanje in eventualen izhod iz krize; poudarja, da smo skupaj močnejši; pozdravlja primere evropske solidarnosti, ki so jih doslej pokazale države članice, vključno z zdravljenjem bolnikov iz drugih držav članic, zagotavljanjem nujne zdravstvene oskrbe in osebne zaščitne opreme ali pomoči pri repatriaciji državljanov;

7. poudarja potrebo po skupnem odzivu EU in v zvezi s tem pozdravlja pobude, ki jih je doslej predlagala Komisija, med drugim:

i. mehanizem skupnega javnega naročanja, ki se uporablja za nakup osebne zaščitne opreme, ventilatorjev in opreme za testiranje; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo ta mehanizem za naročanje prihodnjih zdravljenj in cepiv, da bi zagotovile enak dostop po EU in preprečile špekulacije s cenami;

ii. smernice za javno naročanje; vseeno ugotavlja, da se te nanašajo le na medicinske pripomočke in opremo; poudarja, da je potrebna prožnost za javno naročanje drugega blaga, ki je potrebno v bolnišnicah ali upravi; poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi možnosti prilagajanja iz člena 6(6) direktive o javnem naročanju[1] in začasno spremeni mejne vrednosti;

iii. strateška pobuda za rescEU rezerve za skupno EU zalogo medicinske opreme, s katero bi EU financirala 100 % stroškov kopičenja zalog in upravljanja distribucije in tako zagotovila, da se oprema lahko nameni tja, kjer je najbolj potrebna;

iv. repatriacija več kot 10.000 državljanov EU z leti, ki jih omogoča mehanizem EU na področju civilne zaščite; poziva k nadaljevanju in okrepitvi teh prizadevanj;

v. zahteva po izvoznem dovoljenju za izvoz medicinske opreme izven EU, s čimer se državam članicam omogoči, da odpravijo svoje nacionalne omejitve izvoza, ki so ovirale solidarnost znotraj EU;

vi. prerazporeditev 48,5 milijona EUR iz raziskovalnega programa Obzorje za boj proti virusu, vključno z epidemiologijo in modeliranjem podatkov, zdravljenji in cepivi;

vii. zagotovitev finančne podpore v višini 80 milijonov EUR za hitro razširitev dejavnosti razvoja in proizvodnje cepiva za COVID-19;

viii. povečanje sredstev in uporaba sredstev za mehanizem EU na področju civilne zaščite, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter instrument za nujno pomoč;

8. poudarja, da je potrebna usklajena strategija izhoda, s katero se zagotovi, da se bodo ukrepi držav članic medsebojno dopolnjevali in ne spodkopavali, saj bo le s polnim sodelovanjem mogoče zagotoviti nemoteno, učinkovito in varno opustitev ukrepov osamitve ter preprečiti ali čim bolj zmanjšati prihodnje izbruhe bolezni;

9. poudarja, da bo Evropski parlament naredil vse, kar je v njegovi moči, in tesno sodeloval z drugimi institucijami EU, da bi zagotovili pomoč vsaki državi članici, ki jo potrebuje, in da bi premagali krizo, tudi s hitrim sprejetjem nujnih zakonodajnih pobud;

10. poudarja ključni pomen politik, ki zagotavljajo zanesljivo in kakovostno preskrbo s hrano iz kmetijstva, ribištva in živilskih dejavnosti med neposredno zdravstveno krizo in po njej, ter da je treba te sektorje podpirati in zaščititi nadaljevanje njihove proizvodnje in neoviran prevoz hrane in drugih osnovnih potrebščin po enotnem trgu, tudi po zelenih koridorjih; poudarja, da je treba sprejeti dodatne nujne ukrepe za sektor ribištva in akvakulture, da bi obravnavali izpad dohodka v teh sektorjih, vključno z možnostjo prenosa do 25 % neporabljenih ribolovnih kvot v naslednje leto; poleg tega priznava ključno vlogo prometnega sektorja, zlasti voznikov, ki morajo imeti dostop do osnovnih higienskih objektov in hrane ob cestah, njihovi delovni pogoji (npr. čas vožnje in počitka) pa ne smejo biti ogroženi; poudarja, da morajo države članice upoštevati veljavna pravila EU;

11. poziva k bistvenemu povečanju proračuna in števila zaposlenih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), da bi podprli njihovo delo pri spremljanju zdravstvenih, nadzornih in obveščevalnih podatkov ter zagotovili smernice za države članice; poudarja, da bi bilo treba te smernice v celoti izvajati, da bi zagotovili primerljive podatke in odziv na področju javnega zdravja v vsej EU; poziva tudi k okrepitvi vloge Evropske agencije za zdravila pri kliničnih preskušanjih in k hitremu izvajanju uredbe o kliničnih preskušanjih[2], ki bo olajšala in pospešila obsežna evropska klinična preskušanja;

12. poudarja, da se solidarnost najbolje izrazi in je lahko najbolj učinkovita prek strateškega in dobro strukturiranega skupnega evropskega odziva na pandemijo, kar pomeni, da morajo meje v EU ostati odprte za pretok osebne zaščitne opreme, zdravil, proizvodov iz krvi in organov; poudarja tudi, da je treba olajšati prevoz bolnikov iz prenapolnjenih bolnišnic v posameznih državah članicah tja, kjer imajo še vedno proste zmogljivosti, ter pozdravlja usklajevanje, ki ga za to opravlja Komisija;

13. izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja beguncev in prosilcev za azil na žariščnih točkah in v centrih za pridržanje, ki nimajo dostopa do ustreznega zdravstvenega varstva in so še posebej ogroženi; vztraja, da je treba najranljivejše osebe, ki so ujete na prenatrpanih grških otokih (osebe, starejše od 60 let, osebe, ki so že obolele, mladoletniki in zlasti mladoletniki brez spremstva), evakuirati in jih premestiti v druge države članice in na celinsko Grčijo; predlaga, da se najprej premestijo v hotele ali druge alternativne nastanitve, da bi omejili širjenje virusa;

14. pozdravlja, da so bila poleg tega za boj proti virusu preusmerjena sredstva iz raziskovalnega programa Obzorje; poziva države članice, naj občutno povečajo podporo za programe raziskav, razvoja in inovacij, ki lahko pomagajo razumeti delovanje te bolezni, pospešiti diagnosticiranje in testiranje ter razviti cepivo; poziva bolnišnice in raziskovalce, naj izmenjujejo podatke z Evropsko agencijo za zdravila in sodelujejo pri obsežnih evropskih kliničnih testiranjih; poudarja, da je treba podpreti ukrepe, naklonjene odprti znanosti, da bi pospešili izmenjave podatkov in rezultatov raziskav v znanstveni skupnosti v Evropi in širše; vztraja, da morajo vse raziskave, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ostati javne; meni, da lahko evropski raziskovalci, inovativna mala in srednja podjetja ter industrija svetu ponudijo zdravilo; poudarja, da morajo biti učinkovito testiranje, zdravljenje in morebitno cepivo brezplačno na voljo vsem državljanom, in poudarja, da mora biti cepivo, ko bo na voljo, dostopno vsem državam članicam pod enakimi pogoji; zahteva skupen in standardiziran pristop do testiranja in zbiranja podatkov v vseh državah članicah ter predlaga spodbujanje serološke raziskave na ravni vse EU, katere rezultati bi morali biti čim prej na voljo, da bi razumeli obseg sedanje krize ter se bolje pripravili na morebiten ponoven pojav COVID–19 in druge prihodnje krize;

15. vztraja, da se po koncu neposredne krize ne bi smel ponoviti neuspeli poskus varčevanja, ki je sledil finančnemu zlomu leta 2008, in da se ne smejo zmanjšati naložbe v nacionalne sisteme javnega zdravstva; poudarja, da bi bilo treba ravno nasprotno zagotoviti več naložb, s katerimi bi okrepili usposabljanje in zaposlovanje zdravstvenega osebja z zadostnimi sredstvi za medicinsko opremo in dostojne plače;

16. vztraja, da je treba izkušnje iz sedanje krize, kar zadeva nezadostno načrtovanje za izredne razmere in nezadostne zmogljivosti za ukrepanje v izrednih razmerah na zdravstvenem, gospodarskem in socialnem področju, dobro izkoristiti, Komisija pa bi morala v bližnji prihodnosti predstaviti predlog široko zastavljene in ambiciozne strategije EU za odpornost, ki bo vključevala prilagajanje na podnebne spremembe in posledice izgube biotske raznovrstnosti;

17. predlaga, da bi ta strategija vključevala predlog večjih pooblastil za EU, da bi lahko ukrepala v primeru nevarnosti za zdravje z novimi in okrepljenimi instrumenti, ki bi zagotavljali, da bi lahko EU v prihodnosti ukrepala takoj in usklajevala odzivanje na ravni EU ter usmerjala vire tja, kjer so najbolj potrebni, bodisi gmotne (npr. maske, respiratorji in zdravila) bodisi finančne, ter omogočala zbiranje kakovostnih in standardiziranih podatkov;

18. z zaskrbljenostjo opozarja na pomanjkanje nekaterih zdravil, tudi takšnih, ki se uporabljajo v intenzivni negi; poudarja, da je pomembno ohraniti proizvodnjo, dobavo, distribucijo, razvoj in enak dostop do kakovostnih zdravil, kar usklajuje Evropska agencija za zdravila; je zaskrbljen zaradi prepovedi izvoza nekaterih zdravil po svetu in pozdravlja sodelovanje Komisije s ključnimi akterji, kot so ZDA, Indija in Kitajska, da se zagotovi oskrba s takšnimi zdravili; poudarja, da poskusna uporaba zdravil za zdravljenje COVID-19 ne sme privesti do pomanjkanja teh zdravil za bolnike z drugimi boleznimi, tudi s HIV in lupusom, ki ta zdravila nujno potrebujejo;

 

Izhod iz krize novemu ekonomskemu, socialnemu in ekološkemu modelu naproti

19. se zaveda, da je pandemija COVID-19 zamajala ekonomske in socialne temelje EU in da nujno potrebujemo učinkovit, skupen politični odgovor, da bi preprečili ogrožanje naše ekonomske blaginje, socialnega varstva in socialne kohezije v prihodnjih letih, kar bi lahko imelo resne politične posledice; se zaveda tudi, da kriza razgalja nesoglasja med določenimi geografskimi skupinami držav članic in da bodo za iskanje učinkovitega in pragmatičnega odziva potrebna umirjenost, zavedanje o razmerah brez primere, s katerimi se soočamo, ter pripravljenost na opustitev prejšnjih dolgotrajnih, ukoreninjenih stališč;

20. meni, da za najboljši izhod iz krize ne smemo ponoviti napake kratkovidnih varčevalnih ukrepov, ki so sledili krizi leta 2008 in ki jih prebivalci EU ne bodo več trpeli; namesto tega poziv k obsežnemu ponovnemu premisleku o našem ekonomskem modelu, ki bi prvič ekonomskim, socialnim in ekološkim ciljem namenil enako pomembnost ter opustil pristop ustaljenega ukrepanja, vsa naša prizadevanja pa v celoti posvetil evropskemu zelenemu dogovoru kot sredstvu za uresničitev obsežnega ekonomskega in družbenega preoblikovanja;

21. meni, da je treba evropski semester in novo letno strategijo za trajnostno rast dodatno preoblikovati in posodobiti, da bosta usmerjala evropsko gospodarsko in družbeno okrevanje ob popolnem povezovanju s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, in sicer tako, da bodo ekonomski, socialni in ekološki cilji medsebojno enakovredni, in tako, da bosta postala upravljavsko orodje za uresničitev resnično trajnostne, pravične in odporne Evropske unije;

22. svari pred upoštevanjem nazadnjaških stališč, v skladu s katerimi bi ta kriza služila kot opravičilo za nespremenjene razmere, odpravo socialnega in okoljskega varstva ali zmanjšanje naših ambicij glede podnebnih sprememb; meni, da bi to imelo nasproten učinek in bi nas zgolj vodilo v morebitne hujše prihodnje zdravstvene, gospodarske in ekološke krize; poziva druge evropske institucije in nacionalne vlade, naj družno podprejo strategijo za izhod iz krize, ki bo EU zaščitila pred prihodnjimi krizami, tako da jo bo napravila mnogo bolj odporno in povezano;

23. poudarja, da bo pandemija COVID-19 imela najhujši vpliv na najranljivejše in najbolj marginalizirane v družbi ter bo povečala tveganje revščine, družbene izključenosti in povečanja regionalnih neenakosti; zato vztraja, da se ne sme zapostaviti nikogar in nobene regije; obsoja vsakršno diskriminacijo določene skupine posameznikov;

24. želi spomniti na pomemben prispevek številnih migrantov in potomcev migrantov, ki se trudijo za zagotovitev pravilnega delovanja številnih bistvenih sektorjev po vsej EU ter zlasti sektorjev zdravstva in nege; pozdravlja pobude, sprejete na ravni držav članic v odziv na krizo, za ureditev statusa migrantov brez dokumentov ter spodbuja druge države članice, naj sledijo temu zgledu;

25. pozdravlja ukrepe, ki so bili doslej sprejeti na ravni EU in znašajo 2 % bruto domačega proizvoda (BDP) EU v fiskalnih ukrepih ter 13 % BDP EU v podpori likvidnosti, kar vključuje:

i. uporabo splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast, s čimer se državam članicam omogoči, da sprejmejo ukrepe za ustrezno obravnavanje krize, pri tem pa odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi sicer veljale v evropskem fiskalnem okviru;

ii. začasen okvir za ukrepe državne pomoči, kar državam članicam omogoča, da zagotovijo neposredno podporo zelo prizadetim podjetjem ter malim podjetjem, ki jim grozi zaprtje; meni, da bi bilo treba ta začasni okvir ohraniti, dokler bo potreben;

iii. pobudo za naložbe v odziv na koronavirus, s katero so se mobilizirala finančna sredstva v višini 37 milijard EUR za zdravstvene sisteme, MSP, trge dela in druge ranljive sektorje;

iv. razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, kar pomeni, da je zdaj mogoče za obvladovanje krize uporabiti razpoložljivih 800 milijonov EUR;

v. program nakupa Evropske centralne banke (ECB) v odziv na pandemijo z obsegom finančnih sredstev v višini 750 milijard EUR do konca leta, kar v povezavi s predhodno dogovorjenimi 120 milijardami EUR nakupov javnih in zasebnih sredstev znaša 7,3 % BDP euroobmočja;

vi. podporni akcijski načrt skupine Evropske investicijske banke (EIB) z vseevropskim jamstvenim skladom v višini 25 milijard EUR, kar EIB v partnerstvu z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami omogoča, da okrepi svoj odziv na koronavirus za MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in večje korporacije v Evropi s 40 milijard EUR na približno 240 milijard EUR;

vii. izvajanje zelenih pasov za zagotovitev nemotene dobave in razdeljevanja bistvenega blaga ter nujne medicinske in zaščitne opreme, gibanja bistvenih delavcev in izvajanja bistvenih storitev na enotnem trgu;

26. poudarja, da podjetjem, ki prejemajo finančno podporo, ne bi smelo biti dovoljeno izplačevati dividend deležnikom ter bonusov vodstvu, zavezati pa bi se morala tudi ohranjanju obstoječih delovnih mest in zagotavljanju pravic do dostojnega delovnega mesta in zaposlitvenih pogojev; poudarja, da podporni ukrepi v nobenem primeru ne bi smeli ovirati sektorskih odnosov ali ogrožati pravic delavcev;

27. meni, da je treba narediti mnogo več, da bi presegli pandemijo ter se borili proti njenim ekonomskim in socialnim posledicam, glede na to, da so to nove in edinstvene razmere, ki zahtevajo prilagodljivost, ustvarjalnost in inovativne rešitve, sorazmerne z izzivom, na ravni EU;

28. v zvezi s tem poziva, naj se nujno sprejmejo naslednji ekonomski in socialni ukrepi:

i. uvedba „korona-obveznic“, ki jih izda evropska institucija in so namenjene specifičnim stroškom v zvezi s pandemijo COVID-19 ter zajamčene s programom nakupa Evropske centralne banke;

ii. uporaba evropskega mehanizma za stabilnost s posebno kreditno linijo, da bi zagotovili likvidnost, preprečili obrestne razmike državnih javnih obveznic v podporo takojšnjim zdravstvenim in ekonomskim stroškom pandemije, brez makroekonomskega pogojevanja in z dolgoročno zapadlostjo, konkurenčnimi cenami in pogoji odplačevanja, povezanimi z okrevanjem gospodarstev držav članic;

iii. uvedba vseevropskega jamstva EIB z ustrezno naložbeno politiko, da bi podprli gospodarstvo, zlasti MSP, pri tem pa zagotovili tudi usklajevanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter komercialnimi bankami, da bi v celoti izkoristili zmogljivosti financiranja po vsej EU ter dosegli mikropodjetja, ki imajo manjši dostop do financiranja;

iv. uvedba ambicioznega svežnja fiskalnih ukrepov, ki se bodo izvajali tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, da bi po obdobju osamitve nemudoma spodbudili notranje povpraševanje; poudarja, da bo za vse te ukrepe potrebna nekakšna skupna fiskalna politika, da bi preprečili ekonomski odziv na to pandemijo, ki bi izhajal zgolj z monetarne strani;

v. jamstvo za posojila za imetnike svojega prvega bivališča, da bi preprečili neplačevanje hipotekarnega kredita, skupaj s sistemom za zaščito najemnikov pred deložacijo v času pandemije;

vi. uvedba sistema pozavarovanja za primer brezposelnosti in hitro izvajanje evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), ki morata imeti zadostna sredstva za obravnavanje potencialno visoke brezposelnosti, ki bo odvisna od hitrosti okrevanja;

vii. celovita evropska strategija družbenega okrevanja, ki bo vključevala zgoraj navedene sisteme za podporo brezposelnosti, okrepljeno evropsko jamstvo za otroke, celovito strategijo za boj proti revščini ter okrepitev sistemov socialne varnosti, ki morajo zagotavljati posplošitev sistemov minimalnega dohodka; poudarja, da bi bilo treba to strategijo opredeliti v tesnem dialogu s socialnimi partnerji, osredotočena pa bi morala biti na najranljivejše, vključen pa bi moral biti tudi vidik spola;

viii. nadaljnji predlogi za boj proti izogibanju davkom, davčni konkurenci in pranju denarja, da bi sprostili dodatna finančna sredstva; poziva k hitremu sprejetju davka na digitalne storitve, davka na finančne transakcije, skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, javnega poročanja za posamezne države ter k hitremu dogovoru o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah;

ix. ukrepi za preprečitev krize s cenami hrane in stabilizacijo kmetijskih in ribiških trgov, ki bodo podpirali kmete in ribiče ter zaščitili prehransko varnost EU in zlasti zagotovili dostop do hrane za najbolj prikrajšane; poudarja, da bi morali taki ukrepi vključevati tako celoten nabor intervencij, ki so na voljo v okviru uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT)[3], kot je pomoč za zasebno skladiščenje, kot tudi uporabo neporabljenih sredstev za razvoj podeželja, prilagodljivost med neposrednimi plačili in sredstvi za razvoj podeželja, priložnostne zagotovitve likvidnosti za ogrožene kmete, živinorejce in zadruge, ob zaščiti delavcev in preprečevanju pomanjkanja delovne sile, ki bi lahko ogrozila dobavne verige;

x. uvedbo sheme po vsej EU, da bi zagotovili pravico do bivanja in enakopraven dostop do sistemov socialnega varstva in varstva zaposlitve za vse državljane EU, ki živijo in delajo v drugi državi članici in ki bi lahko zaradi pandemije izgubili zaposlitev ali pravico do bivanja;

29. meni, da EU potrebuje načrt za gospodarsko okrevanje po pandemiji in širše ekonomsko preoblikovanje – nov Marshallov načrt –, da bi dali zagon gospodarstvu, istočasno pa zagotovili potreben ekološki prehod in digitalno preoblikovanje naših družb ter tako zagotovili socialno kohezijo, zlasti prek obsežnih naložb v razvoj javne infrastrukture, oblikovali evropski način življenja v 21. stoletju in potrebna sredstva preusmerili k javnim storitvam, izobraževanju, raziskavam in razvoju, da bi bili bolje pripravljeni na prihodnje zdravstvene krize; poudarja, da bi bilo to treba financirati prek „obveznic trajnosti“;

30. meni, da je evropski zeleni dogovor novi načrt za gospodarsko okrevanje, ki je potreben za obdobje po COVID-19, torej že obstoječ načrt, ki ima potencial za obnovo našega gospodarstva, zagotovitev odpornosti, ustvarjanje delovnih mest ter zaščito dobrobiti in zdravja ljudi pred nadaljnjimi tveganji in negativnimi okoljskimi vplivi; izpostavlja podnebne in okoljske izredne razmere in dejstvo, da podnebne spremembe in izguba habitatov povečujejo tveganja pojava novih patogenov in pandemij, vključno s prenosom virusov z ene vrste na drugo; poudarja, kako pomembno je nujno okrepiti podnebno zakonodajo, da bi zagotovili, da bo EU najkasneje do leta 2050 postala ogljično nevtralno gospodarstvo ter istočasno vključila boj proti podnebnim spremembam, degradacijo okolja in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo kot osrčje gospodarske strategije EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži ambiciozne predloge, s katerimi bo mogoče uresničiti evropski zeleni dogovor, ki bo izpolnil pričakovanja naših državljanov, začenši s ciljem zmanjšanja CO2 za vsaj 55 % do leta 2030;

31. pozdravlja – kot prvi korak naprej –, da je Komisija sprejela zahtevo Parlamenta, naj revidira svoj predlog za naslednji večletni finančni okvir; meni, da bodo oblika, velikost in financiranje proračuna EU ključni za načrte za okrevanje družbe in gospodarstva ter za odzivanje na izzive, ki izhajajo iz pandemije; meni tudi, da bo bistveno – v kolikor dogovor o naslednjem večletnem finančnem okviru ne bo dosežen pravočasno – predložiti načrt izrednih ukrepov, ki bo zaščitil upravičence programov EU, vključno s tistimi, povezanimi z obvladovanjem pandemije COVID-19;

32. vendar meni, da je potreben bolj korenit in napreden načrt okrevanja gospodarstva po pandemiji, ki naj bi prispeval k socialnemu in ekonomskemu zbliževanju gospodarstev držav članic in bi ga morali med drugim sestavljati naslednji ukrepi:

i. dokončanje evropske monetarne unije, tudi prek vzpostavitve evropske zakladnice, pooblaščene za izdajanje euroobveznic s stabilno osnovo in podprtih s pomembno fiskalno zmogljivostjo, ki bo omogočala tudi stabilizacijo; poudarja, da bi to omogočilo usmerjanje politik z uporabo metode Skupnosti namesto medvladnega pristopa in da bi se s tem podprli potekajoča prizadevanja držav članic za izvedbo trajnostnih javnih naložb in strukturnih reform, s čimer bi se zmanjšala makroekonomska neravnovesja po EU; je seznanjen, da bi takšni ukrepi tudi utrdili in stabilizirali gospodarsko in družbeno okrevanje ter zagotovili finančni vpliv za izvajanje evropskega zelenega dogovora;

ii. reformirana evropska fiskalna pravila, vključno s Paktom za stabilnost in rast, da bi se okrepila proticiklična zmogljivost in da bi ta pravila postala spodbuda za znatne potrebe po javnih naložbah, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora;

iii. revidiranje in razširitev lastnih sredstev EU, da se zmanjšajo prispevki držav članic na podlagi bruto nacionalnega dohodka in poveča količina novih prihodkov, ki so potrebni za izvajanje nove evropske politične agende;

iv. nova industrijska politika EU z resnično enakimi konkurenčnimi pogoji za bolj konkurenčno in odporno industrijo, ki se sooča s svetovnimi pretresi, ponovna vključitev in okrepitev strateških verig v EU ter povečanje proizvodnje, dobave, distribucije in razvoja ključnih in kritičnih proizvodov, kot so zdravila, farmacevtske sestavine, medicinske naprave, oprema in material, zlasti tisti za intenzivno nego, v EU; poudarja, da ponovnega podržavljanja ključnih sektorjev industrije ne bi smeli izključiti, kadar gre za nujne sektorje; v zvezi s tem poudarja, da bi morala biti digitalizacija industrije EU in razvoj industrijskih prvakov EU prednostna naloga, da bi okrepili pripravljenost na prihodnje globalne izzive; je seznanjen, da so umetna inteligenca in podatki ključni za sledenje epidemiji v realnem času, za predvidevanje njenega razvoja ter za pripravo učinkovitega odziva;

33. meni, da so ukrepi osamitve izpostavili tudi, kako pomembno je imeti dostop do kakovostne internetne povezave, zlasti za podporo delu prek spleta, učenju in šolanju, zlasti na oddaljenih območjih; poudarja, da so vsi tisti, ki nimajo dostopa do interneta, zaradi bodisi ekonomskih bodisi tehničnih razlogov ali zaradi pismenosti, podvrženi dvojni izključenosti; poziva k pospešitvi programov digitalnega prehoda EU s posebnim poudarkom na kakovosti vsebine in vključevanju; zato poudarja potrebo po zmanjšanju cen in po ultra hitri povezljivosti vsaj 100 Mbps za vse, da bi okrepili položaj državljanov pri dostopu do novih vsebin, aplikacij in storitev, ki so bistvene za spodbujanje družbenega vključevanja, podjetij ter konkurenčnosti EU, zlasti v času osamitve;

34. meni, da sta bila sektorja prometa in turizma hudo prizadeta, ter poziva k ukrepom za zagotovitev zdravja, varnosti in delovnih pogojev delavcev v prometu in za to, da bodo lahko prevozna podjetja preživela to krizo; priporoča, naj se v sektorju turizma mehanizem preventive in upravljanja razvije skupaj z v prihodnost usmerjenim načrtom na ravni EU za zagotovitev, da bodo lahko delavci v turizmu in vsa povezana podjetja preživeli to krizo, in pripravo na trajnostno prihodnost, ob stalnem upoštevanju pravic potrošnikov; sočasno poudarja, da bi bilo treba stalno zagotavljati varnost potnikov;

35. poziva, naj se nameni podpora za kulturne in ustvarjalne sektorje pri premagovanju te krize, saj so ti sektorji pogosto zapostavljeni, vendar imajo pomembno vlogo v našem gospodarstvu, pa tudi v našem družbenem življenju;

36. poudarja, da je sedanja kriza pokazala, da naši izobraževalni sistemi niso tako odporni, kot bi morali biti; zato meni, da je bistveno, da se izobraževalna infrastruktura, tako v spletu kot zunaj njega, znatno nadgradi (tj. prek Evropskega sklada za regionalni razvoj) ter da učitelji in učenci pridobijo potrebna znanja in opremo za prihodnje morebitne primere šolanja doma; v zvezi s tem poudarja, da lahko povečanje e-učenja povzroči nadaljnje povečanje družbenih neenakosti; zato pozdravlja pobudo Komisije za revizijo in posodobitev akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, da bi bolje prilagodili strategijo in usklajevali prizadevanja EU in držav članic na tem področju;

 

Demokracija, evropske vrednote in temeljne pravice

37. poudarja, da se mora Listina Evropske unije o temeljnih pravicah še naprej uporabljati in da je treba zagotoviti skladnost z demokratičnimi načeli, načelom pravne države in temeljnimi pravicami; v zvezi z izrednimi ukrepi poudarja, da morajo oblasti zagotoviti, da vsi uživajo enako raven zaščite; poudarja, da morajo države članice kljub izrednim razmeram zaradi pandemije bolezni covid-19 upoštevati nacionalne, ustavne in mednarodne standarde, vrednote EU ter evropski in mednarodni okvir človekovih pravic; vztraja, da morajo biti vsa izredna pooblastila, ki se podelijo, sorazmerna, potrebna, časovno omejena, zagotavljati morajo učinkovito korektivno sredstvo ter biti podrejena demokratičnemu nadzoru in etičnim pomislekom;

38. v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost zaradi nedemokratičnega vedenja madžarskega predsednika vlade in svari pred pomikom v diktatorstvo; meni, da ti ukrepi zlasti zaradi njihove neomejene in nenadzorovane narave pomenijo resno in trajno kršitev vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki v državi članici ni dopustna in očitno ni skladna z evropskimi vrednotami ter članstvom v EU;

39. zato poziva Komisijo, naj nujno oceni, ali so izredni ukrepi skladni s temeljnimi pogodbami ter v celoti uporabi vsa razpoložljiva orodja in sankcije EU, tudi proračunska, da bi obravnavala to resno in trajno kršitev, ter pri tem znova poudarja, da je nujno potreben mehanizem EU na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva Svet, naj na svoj dnevni red znova uvrsti razprave in postopke, povezane s postopkom iz člena 7, ki trenutno poteka zoper Madžarsko;

40. obsoja odločitev poljske vlade, da bo kljub pandemiji bolezni covid-19 izvedla majske predsedniške volitve, saj je tveganje za javno zdravje veliko, sedanji predsednik pa bi imel nepošteno prednost;

41. poudarja, da so dezinformacije glede bolezni covid-19 trenutno velik problem za javno zdravje in da imajo vsi državljani pravico do točnih in preverjenih informacij, vključno z informacijami o ukrepih, ki jih je EU sprejela v boju proti pandemiji; poziva EU in države članice, naj sodelujejo v nujnem boju proti tem dezinformacijam ter preprečijo tveganja za državljane zaradi zavajajočega oglaševanja in nevarnih izdelkov, ki se prodajajo na spletu; poudarja, da je nujno treba ukrepati proti dezinformacijam, ki spodkopavajo javno zaupanje v ukrepe EU zoper pandemijo, kar tujim akterjem omogoča vmešavanje v demokratične procese EU in držav članic; ocenjuje, da morajo platforme družbenih medijev nujno okrepiti svoje ukrepe za boj proti dezinformacijam in za preprečevanje njihovega širjenja;

42. poziva k tesnejšemu sodelovanju pri preprečevanju kibernetskih napadov in odzivih nanje, saj ti v teh še posebej negotovih časih ogrožajo varnost informacij in infrastrukture, v to sodelovanje pa naj bo tesneje vključena Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost;

43. ugotavlja, da se lahko v skladu z direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah[4] in splošno uredbo o varstvu podatkov[5] podatki o lokaciji mobilnih naprav posameznikov nadalje obdelujejo samo, če so anonimizirani; podpira usklajen odziv EU, da bi z digitalnimi rešitvami zagotovili zasebnost prebivalcev in pomagali ublažiti trenutno krizo;

44. meni, da pandemija razkriva omejitve glede zmogljivosti EU za odločno odzivanje ter glede izvršilnih in proračunskih pristojnosti Komisije; zato vztraja, naj se načrtovana konferenca o prihodnosti Evrope uporabi za razmislek o tem, kako bi najbolje upravljali učinkovitejšo in bolj demokratično EU; zato meni, da je treba karseda hitro po koncu pandemije sklicati konferenco o obnovi in prihodnosti Evrope in pripraviti jasne predloge, kako narediti EU učinkovitejšo in bolj demokratično;

 

Schengensko območje in prosto gibanje

45. poziva k večji usklajenosti in solidarnosti med državami članicami pri omejitvah glede notranjih meja, vključno z jasnimi informacijami o sprejetih ukrepih; poziva Komisijo, naj prevzame večjo vlogo pri zagotavljanju usklajevanja, zlasti pri odpravi ukrepov za nadzor meje; poziva države članice, naj, kjer je bil ponovno uveden nadzor notranje meje, omogočijo potovanja vsem čezmejnim delavcem, ljudem, ki se vračajo domov, osnovnim storitvam in prevoznikom, da bi zaščitili njihove pravice in status, ki ga imajo na podlagi prava EU in nacionalne zakonodaje; poudarja, da morajo države članice upoštevati pravila EU; poudarja, da mora biti nadzor notranjih meja izreden ukrep, časovno omejen, pregleden, upravičen, sorazmeren, prilagojen vrsti prevoznega sredstva in nediskriminatoren; želi spomniti, da morajo ukrepe za nadzor notranjih meja spremljati tako Komisija kot države članice, in da morajo biti odpravljeni, kakor hitro več niso potrebni;

46. poudarja, da je treba kot del strategije za izhod iz krize ponovno vzpostaviti v celoti delujoče schengensko območje prostega gibanja brez nadzora notranjih meja; je zaskrbljen, da bodo trenutne omejitve povzročile negotovost in težave za delavce in podjetja, katerih preživetje je odvisno od prostega pretoka ljudi, blaga in storitev; poziva Komisijo, naj na dolgi rok predlaga bistveno posodobitev pravil o zakoniku o schengenskih mejah in schengenskem ocenjevalnem mehanizmu;

47. znova poudarja, da ta začasna kriza ne ogroža trajnega in dolgoročnega uspeha schengenskega območja, ki je eden najpomembnejših dosežkov EU pa tudi ena največjih širitev osebne svobode po celini;

 

Mednarodna solidarnost in sodelovanje

48. poudarja, da pandemija ne pozna ne meja ne ideologij ter da sta za njeno premagovanje potrebna sodelovanje in solidarnost vse mednarodne skupnosti; poziva, naj se pomoč nameni ljudem v čezmorskih državah in ozemljih ter naj se zagotovi, da bodo uživali enako podporo EU kot drugi državljani EU; odločno podpira poziv generalnega sekretarja OZN k takojšnjemu svetovnemu premirju na vseh koncih sveta, da bi se osredotočili na boj za naša življenja in bolje zaščitili ranljive pred pandemijo; poziva varnostni svet OZN, naj uradno podpre poziv generalnega sekretarja; se pridružuje pozivu visoke komisarke OZN za človekove pravice, naj se na svobodo izpustijo vsi, ki so pridržani brez ustrezne pravne osnove, vključno s političnimi zaporniki in tistimi, ki so po svetu pridržani zaradi kritičnih in nasprotnih stališč; poziva k oceni vseh obstoječih ovir za boj proti učinkom in širitvi bolezni covid-19, vključno z oceno in prilagoditvijo mednarodnih sankcij, vsaj začasno;

49. poudarja, da je zdaj mednarodna solidarnost EU pomembnejša kot kadarkoli prej in da bi morale EU in države članice imeti vodilno vlogo v svetovnem boju proti bolezni covid-19, pri tem pa tesno sodelovati z mednarodnimi partnerji pri pripravi ukrepov za pripravljenost, blaženje in zajezitev, zlasti v najrevnejših državah in tistih, ki se soočajo s humanitarno krizo; v zvezi s tem poziva k novemu in okrepljenemu financiranju EU;

50. poudarja pomen sodelovanja in podpore EU državam Zahodnega Balkana, državam vzhodnega partnerstva in najbližjim sosedam v južni soseščini ter državam v razvoju, zlasti v Afriki; poziva k udeležbi držav Zahodnega Balkana pri mehanizmih in pobudah EU za boj proti pandemiji covida-19 in njegovim gospodarskim in socialnim posledicam ter pozdravlja nedavne odločitve EU, sprejete v zvezi s tem; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti prekarnim razmeram ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in notranje razseljeni ljudje, vključno z invalidi, ženskami, otroki in starejšimi v teh državah; poudarja pomen ustrezne prepoznavnosti teh ukrepov, da bi preprečili manipulativne dezinformacije o podpori EU v zadevnih državah;

51. poziva EU, naj podpre okrepitev zmogljivosti javnega dobrega, zdravstvenih raziskovalnih centrov, splošnih sistemov zdravstva, vode, sanitarij in higiene ter osnovnega izobraževanja, da bi ustvarili močne in odporne družbe v naši soseščini, zlasti na našo partnerski celini Afriki; odločno podpira uporabo instrumenta za humanitarno pomoč, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega razvojnega sklada, da bi med drugim usposobili, opremili in okrepili diagnostične zmogljivosti bolnišničnih laboratorijev za nalezljive bolezni ter uredili sobe za karanteno domnevno bolnih ljudi ter da bi sledili stikom potrjeno okuženih; poziva k odpisu dolga najrevnejšim državam na svetu, ki so v takšnih humanitarnih krizah najbolj ranljive in izpostavljene zaradi njihove edinstvene situacije in počasne gospodarske rasti; poziva EU in države članice, naj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje in zagotovijo pomoč državam Latinske Amerike in karibskim državam pri boju s pandemijo bolezni covid-19 in pri blaženju njenih človeških in gospodarskih posledic; poziva EU in tiste države članice, ki so članice mednarodnega denarnega sklada, naj se pozitivno odzovejo na prošnjo Venezuele za izredno posojilo za boj proti pandemiji;

52. poziva k hitri posodobitvi globalne strategije EU na podlagi globalnih posledic krize; poudarja tako imenovano koronsko diplomacijo; ponavlja, da mora biti EU pripravljena strateško komunicirati, se boriti proti zunanjim dezinformacijam ter se stalni prilagajati spreminjajočim se geopolitičnim razmeram, ne da bi se pri tem odrekla svojim temeljnim vrednotam, zlasti glede človekovih pravic, demokracije in pravne države;

53. vztraja, da se uporaba izvoznih dovoljenj pod nobenim pogojem ne sme spremeniti v dejansko prepoved izvoza; vztraja, da morajo biti ti ukrepi začasni in da se mora pred izdajo dovoljenja izvesti temeljita ocena; poziva Komisijo, naj podrobno spremlja nacionalne ukrepe glede izvoza in po potrebi ukrepa zoper države članice, ki še niso odpravile nacionalnih izvoznih prepovedi ali ki razmišljajo o sprejetju ukrepov, ki bi škodovali skupnemu trgu; poudarja, da je pomembno ohraniti dostop do redkih medicinskih izdelkov za države v razvoju; ob upoštevanju, da mora biti izvoz osebne zaščitne opreme namenjen državam, ki jo najbolj potrebujejo, in tistim partnerjem, ki si lahko privoščijo plačati najvišjo ceno; meni, da bi bilo treba v ta namen s Svetovno trgovinsko in Svetovno zdravstveno organizacijo vzpostaviti svetovni katalog nujnih medicinskih izdelkov, da bi preprečili špekulacije glede cen in olajšali trgovanje z njimi; je globoko zaskrbljen zaradi opozorila, ki so ga skupaj izdale Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, da bi lahko restriktivni trgovinski ukrepi na svetovni ravni privedli do pomanjkanja hrane po svetu; poziva k takojšnjim dejavnim ukrepom, da bi zmanjšali motnje v prehranskih verigah in preprečili povečanje neustrezne prehranske varnosti ali volatilnosti cen; poziva vse države članice, naj z vsemi razpoložljivimi orodji zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za ocenjevanje potencialnih naložb in nakupov kritične infrastrukture in strateških industrijskih zmogljivosti v EU, ter naj po potrebi sprejmejo blažilne ali preprečevalne ukrepe; poziva Komisijo, naj pospeši pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o elektronskem trgovanju, da bi zagotovila pravila za vse obsežnejše spletno trgovanj, zlasti z blagom;

°

° °

54. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, skupaj s posebno prošnjo, naj zagotovijo polno udeležbo Parlamenta in njegovega predsednika pri odzivu EU na covid-19.

 

[1] UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

[2] UL L 158, 27.5.2014, str. 1.

[3] UL L 347, 20.12.2013.

[4] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[5] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

Zadnja posodobitev: 15. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov