Postopek : 2020/2616(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0147/2020

Predložena besedila :

B9-0147/2020

Razprave :

PV 16/04/2020 - 17
CRE 16/04/2020 - 17

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0054

<Date>{14/04/2020}14.4.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0147/2020</NoDocSe>
PDF 176kWORD 57k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami</Titre>

<DocRef>(2020/2616(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Philippe Lamberts</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0143/2020

B9-0147/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami

(2020/2616(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je pandemija covida-19 zahtevala več kot sto tisoč življenj po vsem svetu, več kot polovico teh v EU, in ker je povzročila izredne omejitve gospodarskih in družabnih dejavnosti, je prizadela zunanji in simetrični šok zdravstvenim sistemom, družbam in gospodarstvu EU brez primere, ki zahteva odziv EU brez primere po velikosti, obsegu in solidarnosti;

B. ker bo zaupanje ljudi v EU v glavnem odvisno od pripravljenosti in zmožnosti EU in njenih držav članic, da sodelujejo pri čim uspešnejšemu zmanjševanju zdravstvenih, socialnih in gospodarskih stroškov krize in zagotavljanju, da jih nosijo tisti, ki to najbolj zmorejo;

C. ker je odziv v EU na pandemijo covida-19 doslej zaznamovalo pomanjkanje usklajevanja med državami članicami v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov;

D. ker države članice, katerih javno zdravstvo in gospodarstvo sta utrpela najhujše posledice, niso prejele zadostne logistične materialne in finančne podpore tistih držav članic, ki bi jih lahko zagotovile;

E. ker se nobena država članica ne sme ovirati pri njenih prizadevanjih za soočanje z javnozdravstvenimi, družbenimi in gospodarskimi posledicami covida-19 zaradi nevarnosti nevzdržnega dodatnega dolga ali strogih pogojev za finančno pomoč, razen tega, da jo je treba uporabiti za stroške, povezane s krizo;

F. ker pandemija covida-19 znotraj meja EU ne pomeni, da EU lahko prezre svojo odgovornost do tistih, ki so v stiski zunaj njenih meja;

G. ker je pandemija covida-19 razkrila temeljno pomanjkanje odpornosti v EU in v mednarodnem gospodarskem sistemu, zlasti v zvezi z dolgimi dobavnimi verigami in sistemi dobave „ravno ob pravem času“ za nujno medicinsko opremo in drugo osnovno blago, kar je treba odpraviti, da bi ublažili učinke takšnih kriz;

H. ker evropski zeleni dogovor še zdaleč ni razkošje v času krize, temveč bi moral biti temelj za obsežen program naložb in sprememb, ki bo prispeval, da si bo EU opomogla od krize in pridobila okoljsko, socialno in gospodarsko odpornost, tako da bo kos izzivom v prihodnosti;

Enoten in odločen odziv na skupno krizo

1. izraža iskreno sočutje z vsemi, ki so bili okuženi z virusom in se borijo za svoja življenja, ter njihovim družinam in prijateljem; deli žalost tistih, ki so zaradi virusa izgubili bližnje;

2. pozdravlja več deset tisoč ljudi v zdravstvenih in drugih nepogrešljivih storitvenih poklicih, organizacije civilne družbe in posamezne prostovoljce, ki posvečajo svoj čas, pogosto ob visokem tveganju za lastno zdravje, da bi pomagali tistim, ki jih je po vsej EU prizadel covid-19;

3. pozdravlja očitne znake solidarnosti med državami in regijami; hkrati močno obžaluje pomanjkanje solidarnosti, ki so ga v tej krizi pokazale nekatere države članice, zlasti države članice, ki so jih sedanje razmere najbolj prizadele;

4. izreka pohvalo ustvarjalnosti in hitrosti pri odzivu na krizo, ki so ju pokazale številne zasebne družbe; vendar obžaluje poskuse nekaterih, da bi zaščitili ali zasledovali ozke zasebne interese v škodo boju proti covidu-19, in izkoriščanje legitimnih strahov prebivalstva;

5. priznava, da je ta kriza tako kot druge pred njo poudarila temeljno vlogo države kot garanta splošnega interesa naših družb, zlasti kot zavarovatelja in vlagatelja v skrajni sili za gospodinjstva in podjetja;

6. poudarja, da v tem odločilnem trenutku vsi ljudje, ki živijo v Evropski uniji, pričakujejo in si zaslužijo zagotovilo, da bodo politični voditelji na vseh ravneh oblikovanja politike, skupaj z institucijami EU, odločno in v popolni solidarnosti sodelovali, da bi storili vse, kar je potrebno, da bi premagali skupno grožnjo, ki jo za naše družbe in gospodarstva predstavlja covid-19;

7. trdi, da lahko pomanjkljivosti v načinu skupnega odzivanja na to krizo zdaj in v prihodnje nepopravljivo škodijo koheziji naših družb, moči naših demokracij, samemu obstoju evropskega projekta in naši skupni sposobnosti za reševanje okoljskih izzivov, s katerimi se bomo še dolgo soočali;

8. ponovno opozarja, da je prav blaginja prebivalcev razlog za obstoj Evropske unije, zato odločno vztraja, da je treba pri vseh sprejetih ukrepih dati prednost potrebam ljudi, regij in držav, ki so jih najbolj prizadeli zdravstveni, socialni in gospodarski vidiki pandemije covida-19, da bi zagotovili, da nihče ne bo zaostal, neenakosti pa se bodo zaradi odziva ali pomanjkanja odziva na krizo zmanjšale, ne povečale;

9. poziva institucije EU in države članice, naj razmišljajo zunaj okvira lastnih institucionalnih omejitev ter naj bodo enotne, pogumne in ustvarjalne pri iskanju in zagotavljanju zdravstvenih, družbenih in gospodarskih sredstev za premagovanje covida-19; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija že sprejela, kot sta mirovanje pakta za stabilnost in rast in program Evropske centralne banke odkupa vrednostnih papirjev v luči izrednih razmer zaradi pandemije v višini 750 milijarde EUR;

10. vztraja, da se enotni trg, ki še zdaleč ni ovira, lahko in mora uporabiti za reševanje življenj, tako da se olajša pretok nepogrešljivega blaga, storitev in delavcev;

11. odločno zavrača vsako odpoved težko prigaranim demokratičnim, družbenim, gospodarskim in okoljskim dosežkom Evropske unije in njenih držav članic ob soočanju s to krizo in vztraja, da je treba podvojiti prizadevanja, da bi gradili na teh dosežkih;

12. obsoja vse poskuse vlad v EU in zunaj nje, da bi z izrednimi ukrepi ali propagando pandemijo covida-19 uporabile kot izgovor za omejevanje ali izkrivljanje temeljnih pravic in demokracije za zasledovanje ozkih notranjih in svetovnih političnih interesov z ukrepi, ki niso upravičeni ali sorazmerni z učinki covida-19; poziva Komisijo in Svet, naj odločno nasprotujeta takemu ravnanju;

13. zahteva, da institucije EU ob okrevanju po krizi v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejmejo potrebne ukrepe za hitro prepoznavanje in učinkovito odpravo pomanjkljivosti, odkritih v mehanizmih EU za enotno in učinkovito odzivanje na krize; poudarja, da to vključuje izboljšanje pripravljenosti, odločanja in delitve bremen in virov na ravni EU, pa tudi, kar je najpomembneje, izboljšanje temeljne strukturne odpornosti na velike krize, ki vplivajo na gospodarstva in javne storitve v EU;

14. vztraja, da morata biti evropski zeleni dogovor in evropska digitalna strategija v ospredju strategije za okrevanje po krizi; poudarja, da bo okrepljeni naložbeni program za vzpostavitev novih fizičnih in digitalnih infrastruktur ter sistemov, ki bodo visoko gospodarni z viri, za proizvodnjo, distribucijo in (ponovno) uporabo energije, hrane, blaga in storitev, v prihodnosti zelo izboljšal odpornost EU na zdravstvene, gospodarske in geopolitične izredne razmere;

Zaščita vseh, ki živijo v EU, zlasti najbolj ranljivih, pred učinki krize

15. poudarja, da je bistvenega pomena, da institucije EU usklajujejo ključne informacije, odločitve in ukrepe držav članic, katerih namen je zaščititi najbolj izpostavljene uničujočim družbenim in gospodarskim vplivom pandemije covida-19 in vztraja, da mora sedaj to biti prednostna naloga;

16. pozdravlja solidarnostne pobude, kot so združevanje in izmenjava informacij in zdravstvenih virov, v katerih je v zadnjih tednih sodelovalo več držav in regij; vendar močno obžaluje pomanjkanje hitrih in kolektivnih dejanj solidarnosti držav članic, zlasti do Italije, ki je prosila za medicinsko opremo in je ni dobila, in do Španije, ki so jo tudi močno prizadele trenutne razmere;

17. zahteva, da se države članice in institucije EU skupaj s sosednjimi državami usklajujejo, da bi zagotovile najbolj strateško proizvodnjo in distribucijo medicinske opreme, izmenjavo informacij in strokovnega znanja, gospodarsko podporo in nadaljevanje prostega pretoka blaga, da bi zadostili osnovnim potrebam;

18. poudarja, da mora EU vladam držav članic pomagati pri združevanju najboljših praks in zagotavljanju usmerjene podpore za skupine in posameznike, ki so socialno izolirani, tiste z nekaterimi že obstoječimi zdravstvenimi stanji, brezdomce, starejše, zapornike in tiste, kot so Romi, ki so marginalizirani ali trpijo zaradi diskriminacije in neenakosti pri dostopu do zdravstvenega varstva; zlasti poudarja, da je treba stalno zagotavljati osebno pomoč invalidom;

19. poziva EU in države članice, naj izvajajo ciljno usmerjene ukrepe za zaščito brezdomcev ter zagotovijo finančno pomoč nevladnim organizacijam in lokalnim organom, ki nudijo nujno pomoč;

20. vztraja, da morajo Komisija in vlade držav članic zagotoviti, da so informacije v zvezi z zdravjem in splošne informacije v zvezi z javno varnostjo predstavljene na jasen in preprost način, tudi v dostopni in uporabni obliki za invalide;

21. zahteva, da institucije EU in države članice dajo na voljo in napravijo dejansko dostopne vse možne načine finančne podpore na stotine tisočem ljudi v EU, ki so zaradi te krize izgubili možnost preživetja ali se jim je ta ali bistveno poslabšala;

22. vztraja, da morajo institucije EU in države članice zagotoviti, da je javna finančna pomoč, zagotovljena podjetjem za boj proti ekonomskim učinkom covida-19, pogojena s tem, da se financiranje uporabi za korist zaposlenih, pri čemer se morajo podjetja, dokler prejmejo takšno podporo, izogibati plačilu dividend ali programom odkupa delnic;

23. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice izvajale sedanja telekomunikacijska pravila, ki zahtevajo cenovno dostopno in ustrezno širokopasovno internetno storitev, ki je na voljo vsem, ki morajo delati od doma, pa tudi otrokom in študentom, ki se morajo učiti, in drugim, ki se morajo izolirati; vztraja, da je treba vsem zagotoviti dostop do digitalnih storitev, ki jih potrebujejo za delo, izobraževanje, osnovne informacije, osnovne potrebščine ter osnovne zasebne in javne storitve, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status;

24. je seznanjen s povečanjem števila kibernetskih napadov na posameznike, organizacije in bistveno infrastrukturo, o katerih poroča Europol, novimi oblikami goljufij, ki so namenjene ranljivim osebam, kot so starejši, ter povečanjem prodaje ponarejenih in podstandardnih zdravstvenih in sanitarnih izdelkov, osebne varovalne opreme in farmacevtskih izdelkov, ki je posledica pomanjkanja zalog; poziva Komisijo in države članice, naj nujno uvedejo preventivne ukrepe, tudi prek preventivnih kampanj v družbenih medijih, s posebnim poudarkom na osebah v ranljivem položaju;

25. poudarja, da je treba zagotoviti stalno in ustrezno obveščanje splošne javnosti o prevarah, zlasti med pandemijo covida-19; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost o prevarah;

26. poudarja, da morajo politike, ki se izvajajo za boj proti izrednim zdravstvenim razmeram, zlasti zahteva, da ljudje ostanejo doma, vključevati vidik spola in zaščite otrok, ki bo osredotočen na območja, na katerih so ženske in otroci nesorazmerno prizadeti zaradi izbruha koronavirusa; meni, da je pomembno zlasti zagotoviti, da storitve za žrtve nasilja ostanejo odprte in dostopne ter da poročila o nasilju na podlagi spola v tem času ne postanejo manj pomembna ali se manj upoštevajo; meni, da bi morali posebni ukrepi vključevati povečanje storitev odprtih telefonskih številk, organiziranje podpornih mrež in javno informacijsko kampanjo, ki bi jo nadzorovala Komisija, s katero bi se žrtve in priče nasilja v družini obvestile o njihovih pravicah; opozarja na poseben položaj otrok migrantov, zlasti na žariščnih točkah v Grčiji, ki so zaradi svojih življenjskih razmer zelo občutljivi na pandemijo; poziva Komisijo in države članice, naj pri sprejemanju ukrepov na področju sociale ter gospodarstva in ukrepov za življenje po pandemiji covida-19 upoštevajo otrokove pravice in njihove posebne potrebe;

27. poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri oblikovanju postopne, pragmatične, znanstveno podprte in usklajene odprave ukrepov za fizično distanciranje po vsej EU in drugih začasnih omejitev, tudi tistih na mejah med državami članicami; obžaluje enostranske ukrepe nekaterih držav članic v zvezi s tem, ki bi lahko ogrozili strategije drugih držav članic;

28. poziva EU, naj sprejme ukrepe za zaščito ranljivih oseb, vključno z begunci in prosilci za azil, ki so ujeti v grozljivih razmerah na mejah EU, v taboriščih, kjer je nemogoče spoštovati ukrepe za fizično distanciranje, ki bi morali biti takoj premeščeni v varne kraje v državah članicah, kjer bodo imeli dostop do zdravstvenega varstva, ne glede na njihov status bivanja;

Mednarodna solidarnost in odgovornost ter človekove pravice

29. pozdravlja ukrepe v podporo državam Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, ki jih je EU že sprejela in ki bi jim morale slediti dolgoročne pobude; zlasti poziva, da se sredstva Solidarnostnega sklada EU zagotovijo državam Zahodnega Balkana in da se te izvzamejo iz sistema začasnih izvoznih dovoljenj za zaščitno opremo; na splošno vztraja, da mora ta sistem izvoznih dovoljenj ostati začasen in se ne sme podaljševati;

30. poziva EU, naj okrepi svoj humanitarni in razvojni odziv, zlasti za financiranje zdravstvenih in medicinskih pripomočkov ter pomoči v hrani v nujnih primerih in omogoči afriškim državam, da izvedejo lokalne ukrepe za podporo podjetjem in preprečevanje njihovega propada; poziva, naj se pri vseh ukrepih humanitarne pomoči upoštevajo vidiki, povezani s koronavirusom, da bi zagotovili, da dostava pomoči ne pomeni dodatnega tveganja za najranljivejše in vzpostavitev minimalne higienske infrastrukture; poziva, naj se potrebe žensk upoštevajo zlasti v globalnem odzivu na pandemijo, saj so ženske najbolj obremenjene zaradi krize, vendar so le redko zastopane pri pogajanjih o odzivih na krizo;

31. poudarja visoko ranljivost populacij, ki živijo na konfliktnih območjih, in potrebo po usklajenem odzivu na preprečevanje virusa in odzivanje nanj; meni, da bi morala EU dejavno podpreti poziv generalnega sekretarja Združenih narodov k takojšnjemu premirju na svetovni ravni in začeti sodelovati s vojskujočimi se stranmi, da bi upoštevali ta poziv, podprli mednarodno humanitarno pravo in poiskali trajne politične rešitve za konflikte; meni, da morajo ta prizadevanja vključevati vzpostavitev humanitarnih koridorjev in začasne prekinitve ognja, da bi zagotovili dostavo pomoči in pomagali ljudem v taboriščih za notranje razseljene osebe in v begunskih taboriščih; v zvezi s tem opozarja na temeljna humanitarna načela, vključno z nevtralnostjo in nepristranskostjo;

32. podpira poziv 24 posebnih poročevalcev OZN, naj zagotovijo, da so zaščitni ukrepi covid-19, ki ogrožajo človekove pravice, sorazmerni, potrebni, nediskriminatorni in časovno omejeni, ter poziva EU, naj vzpostavi javni svetovni mehanizem za človekove pravice covid-19, preko katerega se bodo spremljale omejitve in kršitve človekovih pravic, povezane z izbruhom covid-19 po posameznih državah;

33. poziva k posebni seji Sveta za človekove pravice o vplivu covid-19 na človekove pravice in poziva EU, naj sodeluje v svetovni kampanji za izpustitev prestopnikov, pri katerih je tveganje nizko, zlasti ranljivih posameznikov, političnih zapornikov in zagovornikov človekovih pravic, ki so trenutno v zaporu, da bi zmanjšali tveganje izpostavljenosti virusu v prenatrpanih zaporih;

34. obžaluje poskuse vlad, da bi izkoristile pandemijo covida-19 za utrditev avtoritarnega režima; zlasti obsoja vse primere cenzure, aretacij in ustrahovanja novinarjev, predstavnikov opozicije, zdravstvenih delavcev in drugih posameznikov zaradi kritiziranja odziva njihovih vlad; poziva EU in države članice, naj ukrepajo v zvezi s temi vprašanji, tako dvostransko kot v najkrajšem možnem času v okviru mednarodnih forumov, ter si prizadevajo za izpustitev teh posameznikov; poziva vse države, naj uporabljajo tehnologije digitalnega nadzora za boj proti pandemiji na način, ki bo strogo spoštoval mednarodne standarde na področju človekovih pravic; poziva vse vlade, naj zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva brez diskriminacije;

35. poziva EU in njene države članice, naj upoštevajo poziv Svetovne banke in mednarodnega denarnega sklada in začasno prekinejo odplačevanje vseh dolgov najrevnejših držav drugim vladam ter upoštevajo poziv afriških finančnih ministrov, naj prekinejo vsa plačila obresti v letu 2020 ter vsa plačila glavnice in obresti nestabilnih držav; meni, da bi bilo treba vsa plačila zunanjega dolga (glavnica, obresti in stroški), ki zapadejo v letu 2020, trajno izbrisati in da zagotavljanje nujne finančne pomoči ne bi smelo ustvarjati dolga;

36. poudarja, da je treba ponovno razmisliti o vprašanju javnega dolga držav v razvoju; poudarja, da je pomembno vzpostaviti mehanizem na ravni OZN za prestrukturiranje javnega dolga in zagotoviti, da imajo države dovolj sredstev za okrepitev ukrepov na področju javnega zdravja; poudarja, da je treba pogoje Mednarodnega denarnega sklada v sedanjih okoliščinah omiliti ali celo začasno prekiniti; opozarja, da so skladi MDS in Svetovne banke za strukturne prilagoditve zahtevali zmanjšanje proračunskih sredstev za javne storitve, vključno z zdravstvenim sektorjem, in tako privedli do propadanja zdravstvenih in izobraževalnih sistemov držav v razvoju in povečanja njihove ranljivosti za epidemije;

37. poudarja, da mora EU popolnoma sodelovati s SZO in drugimi mednarodnimi organi, da bi oblikovala učinkovit zdravstveni dogovor in vzpostavila mehanizem za boj proti nevarnim boleznim in medsebojno seznanjanje z doseženim napredkom na področju cepiv; vztraja, da se Tajvan vključi v delo SZO;

38. ponovno poudarja posebno odgovornost EU za spodbujanje pravice do splošnega zdravstvenega varstva v okviru strategije EU-Afrika, ki bi morala biti usmerjena v doseganje osnovnih človekovih pravic kot prednostno nalogo, zlasti splošnega dostopa do osnovnih zdravstvenih, vodnih in sanitarnih storitev;

Pravila v zvezi z mednarodno trgovino

39. pozdravlja odločitev Komisije, da bo opustila vse uvozne carine za osebno zaščitno opremo, medicinske pripomočke in druge neposredno povezane medicinske pripomočke;

40. poziva Komisijo, naj pozove države članice, da izdajo obvezno ali vladno licenco, s katero bi ustavili monopolni vpliv patentov in jim omogočili proizvodnjo in dobavo potrebnih farmacevtskih izdelkov, zaščitenih s patenti, ter olajšali uvoz zdravil, ki so v tujini proizvedena s prisilnimi licencami; poziva sekretariat Svetovne trgovinske organizacije (WTO), naj izda obvestilo članicam STO, da se sprosti zahteva iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) iz leta 2003 za prisilne licence, ki se uporabljajo „pretežno“ za lokalne trge, da bi omogočili uvoz zdravil, ki se izdelujejo v okviru prisilnega licenciranja v drugih državah, zlasti tistih z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi;

41. poziva Komisijo, naj opusti predpise EU o varstvu podatkov o kliničnih preskusih in dodeljevanju tržne ekskluzivnosti, ki ovirajo učinkovito uporabo obveznega licenciranja, da bi se morebitnim proizvajalcem generičnih zdravil omogočila uporaba obstoječih kliničnih podatkov v podporo vlogam za hitro odobritev; meni, da se nobena določba TRIPS+ o ekskluzivnosti podatkov v trgovinskih sporazumih EU začasno ne bi smela upoštevati;

42. poziva države članice, naj podprejo poziv vlade Kostarike, da pozove Svetovno zdravstveno organizacijo k oblikovanju prostovoljnega nabora pravic intelektualne lastnine, povezanih s koronavirusi (vključno s patenti, regulativnimi preskusnimi podatki, znanjem in izkušnjami, avtorskimi pravicami in pravicami iz modela);

Varstvo naših demokracij v EU

43. pozdravlja izjavo več držav članic, da bi bilo treba izredne ukrepe omejiti na strogo najbolj potrebne, da bi morali biti sorazmerni in začasnega značaja, podvrženi rednemu nadzoru in spoštovati načela pravne države, demokracije in temeljnih pravic ter mednarodnih pravnih  obveznosti in ne bi smeli omejevati svobode izražanja ali svobode tiska; obžaluje, da se izjava izogne poimenovanju posebnih primerov;

44. obsoja madžarski zakon XII iz leta 2020 o zajezitvi koronavirusa, ki pooblašča vlado, da vlada z dekreti in zgolj obvešča madžarski parlament ter se z njim niti ne posvetuje in nalaga najstrožje ukrepe zaradi širitve tega, kar vlada šteje za dezinformacije, ter obsoja tudi drugo zakonodajo v pripravi; meni, da je zakon v nasprotju s pogodbami in vrednotami EU, in zato poziva Komisijo, naj ta ukrep izrecno prizna kot avtoritarni napad na madžarsko demokracijo in v celoti uporabi razpoložljiva orodja za njegovo obravnavo;

45. izraža zaskrbljenost zaradi poljskega osnutka zakona o posebnih pravilih za splošne volitve predsednika Republike Poljske v letu 2020; opozarja, da ta osnutek mesec pred volitvami v celoti spreminja volilna pravila; meni, da osnutek ni v skladu s sodno prakso poljskega ustavnega sodišča in kodeksom dobrega ravnanja v volilnih zadevah, ki ga vodi Beneška komisija; meni, da v trenutnih razmerah izvedba predsedniških volitev na Poljskem v maju ogroža načelo enakih in svobodnih volitev;

46. poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje nujnih ukrepov, ki so jih vzpostavile države članice, in njihovo uporabo, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih vrednot EU, in vztraja, da morata Komisija in Svet sprejeti odločne ukrepe, vključno s hitrimi postopki za ugotavljanje kršitev, zahtevki za začasne ukrepe pred Sodiščem, preučitvijo ukrepov v zvezi s proračunom, sklicevanjem na okvir za pravno državo in nadaljnjimi ukrepi v skladu s členom 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), da bi se borila proti poskusom zlorabe nujnih izrednih razmer za omejevanje demokracije in utišanje kritik avtoritarnih vlad; ponovno poziva Svet, naj zagotovi, da bodo predstavitve v skladu s členom 7(1) PEU v zvezi z Madžarsko in Poljsko obravnavale tudi nove dogodke;  zahteva, da Beneška komisija poda mnenje o Madžarskem zakonu XII iz leta 2020 o zajezitvi koronavirusa in poljskem osnutku zakona o posebnih pravilih za splošne volitve predsednika Republike Poljske v letu 2020;

47. vztraja, da morajo ukrepi vlad in Komisije vedno ostati pod strogim javnim in parlamentarnim nadzorom, da bi zagotovili njihovo spoštovanje kot legitimno; zato poudarja, da morajo parlamenti poiskati načine, da bodo ostali operativni in obenem učinkovito izvajali priporočila na področju javnega zdravja v zvezi s covidom-19; meni, da mora Evropski parlament biti vodilni zgled, kako lahko digitalno delo in glasovanje v nujnih primerih ohranja evropsko demokracijo v izrednih razmerah, ki jih je povzročil covid-19;

48. pozdravlja in podpira izjavo, ki jo je podal Evropski odbor za varstvo podatkov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov; poudarja, da so lahko anonimni in zbirni podatki, zbrani tudi preko mobilnih omrežij, lahko uporabni za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov za fizično distanciranje, vendar je vsako individualizirano sledenje, ki temelji na teh podatkih, nepotrebno, neupravičeno in neučinkovito v primerjavi s povsem izvedljivimi možnostmi za nadzor stopnje okužb, kot so obveznost nošenja mask v zaprtih javnih prostorih in  množična krepitev zmogljivosti za testiranje antigenov in protiteles v vsej EU; poleg tega vztraja, da je izjemno pomembno zagotoviti demokratičen in parlamentarni nadzor ter jasno opredeliti obdobje trajanja ukrepov v izjemnih razmerah, pri katerih se uporabljajo osebni podatki, in zagotoviti njihovo prekinitev, takoj ko bo zmanjšana njihova učinkovitost v boju proti pandemiji covida-19;

49. pozitivno ocenjuje predstavitev vseevropskega okvira za sledenje okužbam prek pametnih telefonov, ki ga je razvil konzorcij 130 raziskovalcev iz 17 institucij in se imenuje Pan-European Privacy Protecting Proximity Tracing (PEPP-PT) (Vseevropsko sledenje stikom ob spoštovanju varstva zasebnosti); pozdravlja kot primer modela zasnovane zasebnosti, evropskega načina uporabe tehnologije in reševanja družbenih problemov ob hkratnem ohranjanju temeljnih pravic; vendar poudarja, da bo končna ocena okvira PEPP-PT odvisna od natančnih tehničnih specifikacij in da osrednji strežniki, prek katerih se izmenjujejo naključni generatorji kod za stike, z namenom obveščanja uporabnikov o tem, da so bili v območju okužbe osebe, ki je pozneje bila pozitivna za SARS-CoV-2, ne bi smeli in ne bi smeli poznati nobenega stabilnega identifikatorja uporabnikov, naj bo to psevdonimno ali ne; poziva razvijalce, naj okrepijo okvir, da bi v celoti spoštovali načelo vgrajenega varstva podatkov, kot zahteva splošna uredba o varstvu podatkov;

50. poudarja, da bi vsaka programska oprema, ki obdeluje osebne podatke v okviru boja proti pandemiji covida-19 in ki na en način ali drugi obdeluje podatke o okužbah ali druge podatke za preprečevanje bolezni, morala spadati v obseg opredelitve „medicinskega pripomočka“ v skladu z direktivo Sveta o medicinskih pripomočkih in bi zato morala izpolnjevati zahteve iz navedene direktive, vključno z izjavo o skladnosti; poziva Komisijo, naj pojasni status take aplikacije v okviru svojega zakonodajnega predloga o spremembi uredbe o medicinskih pripomočkih iz leta 2017, ki bo začela veljati 26. maja 2020;

51. poziva Komisijo, naj se zoperstavi agresivnim ruskim in kitajskim propagandnim prizadevanjem, ki izkoriščajo pandemijo covid-19, da bi spodkopali EU in privedli do nezaupanja med lokalnim prebivalstvom v EU; meni, da je učinkovita komunikacija o finančni, tehnični in zdravstveni podpori EU ključnega pomena;

 

Zaščita in izkoriščanje prednosti enotnega trga in monetarne unije

52. zahteva, naj se finančno pomaga najhuje prizadetim državam članicam, kot sta trenutno Italija in Španija, ne da bi te morale same nositi breme prihodnjega dolga, povezanega s krizo, ali da bi zanje veljali pogoji, povezani z varčevalnimi ukrepi;

53. ugotavlja, da je instrument SURE (podpora zmanjševanju tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah) korak v pravo smer, vendar meni, da je predlog preveč omejen glede zneska in uporabe sredstev, še bolj pomembno pa je to, da nudi omejeno podporo končnim prejemnikom, ker ga sestavljajo posojila, ki bodo dolgoročno gledano predstavljala dolg in breme za države članice prejemnice; poleg tega je zaskrbljen, ker sedanji predlog Komisije ne vsebuje pogojev v zvezi z nediskriminatornim dostopom, zneskom podpore iz nacionalnih shem za kratkoročno zaposlitev in geografskim področjem uporabe, države članice in Komisijo pa spodbuja, naj spremenijo predlagano uredbo, da bi vključili te elemente;

54. spodbuja države članice in institucije EU, naj nujno sodelujejo pri uvedbi instrumentov za tako imenovane koronaobveznice, s katerimi bi pridobili potrebna sredstva za takojšnje potrebe zdravstvenega varstva in za gospodarsko okrevanje, ki bo sledilo, in za zagotovitev skupne porazdelitve bremena kot odziv na simetrični šok; poudarja, da predlog o instrumentu SURE kaže, da obstajajo načini in pravna podlaga za ustanovitev posebnega sklada EU, ki bi lahko izdajal takšne obveznice za reševanje gospodarskih posledic pandemije covida-19;

55. poziva Komisijo, naj po hitrem postopku predlaga posebni sklad za izdajo tako imenovanih koronaobveznic (sklad EU za posledice koronavirusa), katerega pravna podlaga bo zagotavljala soodločanje Parlamenta ter demokratično odgovornost na ravni EU in na nacionalni ravni, in ki bo lahko na kapitalskih trgih pridobil vsaj 1 bilijon EUR z izdajo obveznic, prihodki od katerih bodo uporabljeni za zagotavljanje sredstev državam članicam v sorazmerju z učinkom pandemije covida-19, merjenim na podlagi preglednih in skupno dogovorjenih kazalnikov; poziva tudi, naj se odplačilo teh obveznic jamči s prispevki držav članic sorazmerno z njihovim deležem BDP EU; poudarja, da bi bilo najboljše, če bi bili takšni prispevki v obliki novih lastnih sredstev EU; vztraja, da je treba izplačana sredstva uporabiti za kritje odhodkov za reševanje javnozdravstvenih, socialnih in gospodarskih posledic pandemije covida-19 v skladu s Pariškim sporazumom in podnebnimi zavezami EU;

56. poudarja, da bi moral evropski mehanizem za stabilnost kot kratkoročni ukrep nemudoma razširiti preventivne kreditne linije na države, ki potrebujejo dostop do njega za reševanje kratkoročnih potreb po financiranju in za odzivanje na takojšnje posledice pandemije covida-19; poudarja, da za takšno financiranje ne bi smeli veljati pogoji, povezani z varčevalnimi ukrepi;

57. spodbuja države članice, naj se hitro dogovorijo za znatno dokapitalizacijo Evropske investicijske banke, da bo lahko s svojimi znatnimi zmogljivostmi hitro prispevala k zmanjševanju posledic pandemije covida-19, tudi z oblikovanjem nove kreditne linije EIB za jamčenje stalne likvidnosti za mala in srednja podjetja;

58. priporoča, naj se malim in srednjem podjetjem še dodatno pomaga s spremembo pravil o javnih naročilih, da bodo lahko imela lokalna podjetja prednost na javnih razpisih;

59. je trdno prepričan, da je treba solidarnost, tudi v obliki finančne podpore, deliti tudi s sosednjimi državami, vključno z državami Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo, da bi se v prihodnosti pridružile EU;

60. pozdravlja pobudo Komisije za naložbe v odziv na koronavirus, evropski strukturni in naložbeni sveženj ter revizijo uredbe o skupnih določbah kot pomembne prve korake, a vztraja, da morajo institucije EU in države članice storiti veliko več in čim prej najti in uporabiti čisto vsa nerazporejena proračunska sredstva EU ter uporabiti vsa neprevzeta proračunska sredstva EU – bodisi v okviru skupne kmetijske politike, kohezijskega sklada, sklada za prilagoditev globalizaciji bodisi Evropskega socialnega sklada – za odziv na medicinske, socialne in ekonomske potrebe v boju proti pandemiji covida-19; meni, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam držav članic, ki so bile v gospodarskih težavah že pred pandemijo covida-19;

61. spodbuja institucije EU k hitremu ukrepanju, da bi omogočile znatno povečanje sredstev za programe in sredstev, uporabljenih za odziv EU na pandemijo covida-19; ugotavlja, da je v začetku leta 2020 proračun EU za leto 2020 vseboval rezerve in instrumente prilagodljivosti v višini več kot 4 milijarde EUR, ki jih je treba nujno uporabiti; poudarja, da se ne sme zapostaviti nobene regije, zato pozdravlja prvi in drugi predlog spremembe proračuna, ki gresta v pravo smer;

62. poziva institucije EU, naj čim prej in najkasneje pred poletnimi počitnicami sprejmejo revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi omogočili znatno povečanje sredstev za programe in uporabo sredstev v okviru odziva EU na pandemijo covida-19;

63. zahteva, naj se institucije EU v priznavanju potrebe po večji proračunski odpornosti EU, ki jo je pandemija covida-19 še povečala, dogovorijo o večletnem finančnem okviru v skupni višini 1,324 milijard EUR; poleg tega zahteva sklenitev dogovora o svežnju spodbud poleg dogovora o zgoraj navedenem znesku (ki bo vključen v proračun EU), da bi pomagali pri kratko- in srednjeročnem reševanju javnozdravstvene, gospodarske in socialne krize, izgradnji odpornosti ter srednje- do dolgoročnem soočanju z okoljsko krizo;

64. priznava, da je treba hitro in na nebirokratski način mobilizirati dodatna sredstva za pomoč državam članicam pri učinkovitem boju proti pandemiji covic-19 in njenih posledicah, vendar poudarja, da bo treba po koncu neposredne krize preučiti in kaznovati morebitno zlorabo teh sredstev; zato meni, da mora prenovljeni večletni finančni okvir vključevati ustrezne vire za Evropsko javno tožilstvo, da si bo lahko pridobilo zaupanje državljanov, se borilo proti goljufijam, zasegalo premoženje in tako srednjeročno doseglo proračunsko nevtralnost; poziva, naj se njegov proračun financira iz razdelka 7 (evropska javna uprava) podobno kot Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Evropska služba za zunanje delovanje ali Evropski varuh človekovih pravic, da bi okrepili njegovo neodvisnost;

65. vztraja, da mora EU pred poletjem zagotoviti večjo prepoznavnost in predvidljivost proračuna za naslednje leto in če se ne strinja s potrebnim povečanjem sredstev, naj hitro sprejme načrt izrednih ukrepov, da bi preprečili splošno prekinitev izvajanja programov EU konec leta 2020;

Enotni trg

66. zahteva, naj Komisija zagotovi, da začasni ukrepi na mejah, ki so morda v nekaterih posebnih primerih sprejemljivi, če so primerni, sorazmerni in časovno omejeni, ne kršijo pravice do prostega gibanja, zlasti pa načela nediskriminacije;

67. vztraja, da čezmejni prevoz delavcev v prvi bojni črti v ključnih sektorjih boja proti pandemiji covida-19, zlasti zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev starejših ljudi, pa tudi tistih, ki delajo v živilskem sektorju, kot so sezonski delavci na kmetijah, ne sme biti omejen, zagotoviti pa je treba tudi njihovo zdravstveno varstvo; poleg tega vztraja, da ukrepi na meji ne vplivajo na pravico do azila, pravico do združitve družine ali družinsko življenje ali pomeniti tega, da ljudje ne smejo potovati v svojo matično državo;

68. poudarja, da morajo meje ostati odprte za trgovino, zlasti za dobavo hrane; poudarja, da bi lahko potreba po čezmejnih sezonskih delavcih na kmetijah postala še toliko nujnejša, če bo predvideni drugi val pandemije covida-19 sovpadal s pobiranjem pridelka;

69. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bo mejni nadzor hitro potekal, da se sveži proizvodi ne bodo kvarili;

70. meni, da je treba začasno prekiniti ves izvoz živih živali v države, ki niso članice EU, in vse prevoze živih živali med državami članicami, ki trajajo več kot osem ur, dokler ne bodo pod nadzorom razmere, ki pomenijo dolge čakalne vrste in zavrnitev vstopa na nekaterih mejah med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami;

Zaščita socialne, gospodarske in okoljske prihodnosti EU

71. je prepričan, da pandemija covida-19 krepi absolutno potrebo po pobudah za preobrazbo, kot je bolj poglobljen in drznejši evropski zeleni dogovor, ki bo vključeval obsežno nadgradnjo socialnih in gospodarskih institucij EU; vztraja, da boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti ni le nujen za ohranitev sposobnosti naših družb, da uspevajo na našem planetu, temveč bi lahko tudi zagotovil obsežno ustvarjanje delovnih mest in gospodarski razvoj, ki je potreben, da bo gospodarstvo EU okrevalo po šoku, ki ga je povzročila pandemija covida-19;

72. poziva Komisijo, naj nemudoma začne pripravljati vseevropski sveženj ukrepov za naložbe v okolju prijazno okrevanje gospodarstva, ki bo močno presegel sedanji naložbeni načrt za trajnostno Evropo z vidika ambicioznosti, področja uporabe in velikosti ter se bo financiral z novimi instrumenti in lastnimi sredstvi, pa tudi z večjimi zmogljivostmi proračuna EU, evropskega mehanizma za stabilnost in EIB, ob podpori zmogljivosti Evropske centralne banke za nakup sredstev;

73. vztraja, da bi moral biti sveženj ukrepov za naložbe v okolju prijazno okrevanje gospodarstva resnično preobrazbeni projekt, katerega cilj ni le izpolnitev okoljskih zavez EU, ki so potrebne za ohranitev podpornega sistema za preživetje človeštva, temveč tudi preoblikovati naš celotni socialno-ekonomski sistem, da bi odpravili nevarno pomanjkanje odpornosti javnih storitev ter kmetijskega, gospodarskega in finančnega sistema, ki ogroža trajnostno blaginjo ljudi, ki živijo v EU;

74. poudarja, da je pandemija covida-19 znova jasno pokazala, da EU, zlasti pa euroobmočje, nimata orodij za gospodarsko upravljanje, ki bi omogočala prenos sredstev tja, kjer so potrebna za stabilizacijo gospodarskih razmer; vztraja, da je zato ključno, da tekoče reforme upravljanja ekonomske in monetarne unije upoštevajo potrebo po stabilizaciji (vključno z reformami proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost ter načrti za sistem pozavarovanja za nacionalne sisteme socialne varnosti);

75. ugotavlja, da je treba zaščititi in ponovno razviti javne storitve, da bodo zagotavljale osnovne potrebe ljudi in ekološki prehod ter zagotovile izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; meni, da je bistvenega pomena zagotoviti odpornost na prihodnje krize, da bi po vsej EU zagotovili, da bodo zaščitene in zajamčene javne storitve, povezane z zdravjem, izobraževanjem, dostopom do čistega zraka in vode, energije in javnega prevoza ter socialno zaščito; meni, da je prišel čas za uvedbo evropskega zdravstvenega jamstva in za okrepitev pristojnosti na področju javnega zdravja na ravni EU; poudarja, da je treba med teme, obravnavane v okviru Konvencije o prihodnosti Evrope, vključiti razpravo o tem, kaj kaže šteti med osnovne potrebe, ki jih je treba zagotavljati prek javnih storitev ali zaščititi kot del skupnih dobrin;

76. poziva EU in njene države članice, naj Medvladno platformo o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah pozovejo, naj začne temeljit pregled znanosti o povezavi med pandemijami, kot so COVID-19, prašičja gripa, MERS in SARS, ki jih povzročajo patogeni, ki se prenašajo z živali na ljudi, ter degradacijo biotske raznovrstnosti, krčenjem gozdov in drugimi spremembami v rabi zemljišč, da bi oblikovalce politik seznanili s strategijami za biotsko raznovrstnost, ki zmanjšujejo tveganje takih zoonoz;

77. sklene ustanoviti posebni parlamentarni odbor s potrebnim mandatom in pooblastili, ki bo iz krize in odzivov po vsej EU zbral nauke, kako bolje pripraviti države članice za skupno soočanje s prihodnjimi enako velikimi izzivi, ne glede na njihov izvor, ter da se Parlamentu omogoči, da predloži priporočila Komisiji in Svetu;

78. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

Zadnja posodobitev: 15. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov