Postopek : 2020/2616(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0149/2020

Predložena besedila :

B9-0149/2020

Razprave :

PV 16/04/2020 - 17
CRE 16/04/2020 - 17

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


<Date>{14/04/2020}14.4.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0149/2020</NoDocSe>
PDF 218kWORD 68k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami</Titre>

<DocRef>(2020/2616(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By>Angel Džambazki (<Depute>Angel Dzhambazki</Depute>)

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0149/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo bolezni covid-19 in njenimi posledicami

(2020/2616(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh bolezni covid-19,

 ob upoštevanju izrednega virtualnega vrha voditeljev držav G20 na temo bolezni covid-19, ki je potekal 3. februarja 2020,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2020 o začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu bolezni covid-19,

 ob upoštevanju Sklepa (EU) 2020/440 Evropske centralne banke z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (ECB/2020/17),

 ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke z dne 27. marca 2020 (ECB/2020/19) o politiki razdelitve dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/1,

 ob upoštevanju izjav Evropskega bančnega organa in enotnega mehanizma nadzora z dne 12. marca 2020 o ukrepih za omilitev posledic bolezni covid-19 za bančni sektor EU,

 ob upoštevanju skupne izjave Evropske mreže za konkurenco (ECN) z dne 23. marca 2020 o uporabi zakonodaje o konkurenci med pandemijo koronavirusa,

 ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker se je od izbruha bolezni covid-19 v kitajskem mestu Vuhan decembra lani v svetovni pandemiji z virusom okužilo približno 1,5 milijona ljudi, najmanj 100.000 pa jih je umrlo;

B. ker mora biti odziv EU na pandemijo bolezni covid-19 povsem v skladu s členom 168 PDEU, pri čemer je treba spoštovati pristojnosti posameznih držav članic, da določajo lastno zdravstveno politiko, organizirajo, izvajajo in upravljajo zdravstvene storitve ter dodeljujejo vire svojim zdravstvenim sistemom;

C. ker izbruh bolezni covid-19 ni povzročil le izrednih razmer v javnem zdravstvu, temveč je bil tudi hud pretres za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo EU, saj je vplival tako na dobavno verigo kot na povpraševanje; ker bo odločen gospodarski odziv držav članic in institucij EU odločilen pri blažitvi teh negativnih gospodarskih učinkov,

D. ker se število ljudi, ki so zaradi pandemije koronavirusa izgubili službo, hitro povečuje in bi po napovedih Mednarodne organizacije dela (ILO) lahko preseglo 25 milijonov;

E. ker se številni gospodarski sektorji in državljani soočajo z množičnim porastom brezposelnosti, skrajšanjem delovnega časa in izgubo dohodka, medtem ko drugi sektorji s težavo zagotavljajo nemoteno delovanje in varnost svojih delavcev; ker je število prošenj za nadomestilo za brezposelnost zdaj veliko večje, kot se je pričakovalo;

F. ker se mnoga podjetja soočajo s hudimi likvidnostnimi težavami, še posebej pa so ogrožena mala in srednja ter zagonska podjetja; ker lahko likvidnostni primanjkljaj na kratki in srednji rok hudo prizadene ekonomski položaj marsikaterega zdravega podjetja in njegove zaposlene, lahko pa ima tudi bolj dolgotrajne posledice in celo ogrozi njihovo preživetje;

G. ker bo že tako veliko tveganje hude gospodarske recesije še večje, če posojilodajalci ne bodo več posojali podjetjem in gospodinjstvom; ker morajo torej banke in drugi finančni posredniki odigrati osrednjo vlogo pri spopadanju s posledicami bolezni covid-19, in sicer ohraniti kreditne tokove za gospodarstvo;

H. ker več držav članic razmišlja o podpornih ukrepih za državljane in podjetja oziroma so jih že uvedle; ker lahko nekateri ukrepi obsegajo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU;

I. ker je glavni cilj pravil o konkurenci zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja in ker je to pomembno tudi v obdobju, ko so se podjetje in gospodarstvo v celoti znašli v kriznih razmerah; ker imajo številni instrumenti EU/EGS na področju konkurence mehanizme, ki po potrebi upoštevajo tržne in gospodarske okoliščine,

J. ker je treba nujno podpreti zaposlene starše, ki omogočajo delovanje zdravstvenih sistemov in drugih pomembnih služb;

K. ker ženske predstavljajo skoraj 70 % vseh zdravstvenih delavcev, zato so bolj izpostavljene okužbi; ker ženske prevladujejo tudi med zaposlenimi v sektorju oskrbe in opravijo večji del neplačanega gospodinjskega dela; ker bodo vsi delavci v oskrbi v tej krizi odigrali izjemno pomembno vlogo;

L. ker so družine odločilnega pomena, saj spet nudijo bistveno oskrbo svojim članom, med drugim starejšim, otrokom in bolnikom;

M. ker so starejši še posebej izpostavljeni okužbi s koronavirusom, zlasti če živijo sami ali nimajo družine; ker je smrtnost med starejšimi največja in ker so pri njih bolezenski znaki hujši; ker so starejši zdaj še bolj osamljeni in zaradi omejevanja socialnih stikov ne sprejemajo obiskov in niso deležni družinske oskrbe;

N. ker obseg dela na daljavo narašča, še toliko bolj zaradi pandemije covida-19; ker se povečuje tudi vloga zdravljenja in oskrbe na daljavo; ker je digitalna izključenost med pandemijo postala pereč problem; ker številni državljani EU nimajo digitalnih veščin ali dostopa do osnovnih storitev, kot sta izobrazba in zdravstveno varstvo, ki v državah s karanteno potekajo prek spleta;

O. ker je evropsko kmetijstvo odločilnega pomena za varnost hrane in zanesljivo preskrbo z njo v Evropski uniji;

P. ker je vodja znanstvenega oddelka pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) na osnovi izkušenj iz preteklih izbruhov koronavirusov sklenil, da zaenkrat ni dokazov o prenosu bolezni covid-19 prek hrane,

Q. ker bi nenadzorovana migracija iz tretjih držav po vsem svetu lahko pomenila resnično varnostno in zdravstveno tveganje; ker bi bilo lahko glavno vodilo pri tem skrb za javno zdravje;

R. ker se je več držav članic prostovoljno zavezalo, da bodo sprejele nekaj izmed 1600 mladoletnikov brez spremstva, preseljenih z grških otokov, Komisija pa poskuša k temu prepričati še preostale vlade;

S. ker selitev in združevanje družin pomeni prevoz prosilcev za azil in njihovih družinskih članov prek meja v trenutku, ko sta potovanje v Unijo in prosto gibanje znotraj nje omejena, če ne prepovedana;

T. ker bi lahko prihod novih migrantov močno spodkopal zmogljivosti zdravstvenih sistemov držav članic, ki so že zdaj pod izjemnim pritiskom; ker bi novi prišleki povzročili logistično breme za obalne države članice, ki se zdaj posvečajo reševanju zdravstvene krize; ker več nevladnih organizacij, ki delujejo v Sredozemlju, menda že sestavlja posadko in načrtuje nove operacije reševanja;

U. ker so se zaradi pandemije koronavirusa pokazale operativne pomanjkljivosti mehanizma Unije na področju civilne zaščite in njegovih rezervnih zmogljivosti v okviru rescEU, zaradi česar je bil konec februarja oviran odgovor EU na prošnjo Italije za zaščitno medicinsko opremo,

V. ker nekatere države članice, regije in zasebni subjekti za boj proti pandemiji bolezni covid-19 že samostojno uporabljajo ali pa razvijajo aplikacije, ki temeljijo na podatkih telekomunikacijskih operaterjev in globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS);

Pandemija bolezni covid-19

1. izraža solidarnost z vsemi, ki jih je prizadel covid-19, in izreka sožalje vsem, ki so v pandemiji izgubili koga izmed bližnjih;

2. zelo ceni in spoštuje vse službe, ki se z neumornim delom borijo proti pandemiji koronavirusa, zlasti trud zdravstvenih delavcev in delavcev v oskrbi, policije in oboroženih sil, saj naše družbe lahko delujejo zaradi njihove predanosti in občutka za odgovornost;

3. izraža podporo in hvaležnost vsem delavcem v sektorjih, bistvenih za osnovno delovanje našega gospodarstva, na primer tistim v logistiki in distribuciji živil in drugega nujnega blaga;

4. je hvaležen družinam, ki nudijo varno okolje, tako potrebno v teh negotovih časih;

5. izraža podporo in hvaležnost vsem tistim v Evropski uniji, ki so odgovorno sledili navodilom svojih vlad in niso povzročili dodatnega pritiska na zdravstvene službe ter so tako posredno reševali življenja;

Hiter odgovor EU

6. pozdravlja ukrepe, ki so jih nekatere države članice sprejele v prvih dneh krize na državni, regionalni in lokalni ravni, na primer jamstva za posojila, davčne olajšave in začasno ustavitev plačevanja hipotek ter druge programe socialne pomoči;

7. pozdravlja nedavne izjave Evropske komisije, Evropske centralne banke, Enotnega odbora za reševanje, Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter drugih ustreznih organov v državah članicah EU o upoštevanju regulativnih in računovodskih zahtev za finančne institucije v sedanjih izjemnih okoliščinah;

8. izraža podporo in hvaležnost za vse številnejše primere solidarnosti z državami članicami, ki jih je pandemija najbolj prizadela, na primer za napotitev zdravniških ekip, prevoz pacientov na zdravljenje in dobavo zaščitne opreme, razkužil in ventilatorjev – čeprav je res, da žal pomoč sprva ni bila zadostna; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem ukrepajo hitreje;

9. poudarja, da morajo Komisija in države članice v boju proti širitvi koronavirusa ukrepati odločno in usklajeno ter pomagati regijam in državah, kjer so posledice pandemije najhujše; poziva Komisijo, naj oceni pripravljenost vsake države članice na epidemijo in ohrani solidarnost med vsemi 27 članicami EU ob popolnem spoštovanju člena 168 PDEU;

10. meni, da je razpoložljivost diagnostičnih testov za covid-19 poleg osamitve in sledenja bistvenega pomena za to, da se upočasni širjenje; obžaluje, da primanjkuje testov, osebne zaščitne opreme, razkužil in druge medicinske opreme; glede na to pozdravlja smernice za skupna naročila, ki jih je nedavno pripravila Komisija, in njeno odločitev, da omogoči strateške zaloge medicinske opreme v okviru rescEU in čezmejno zdravstveno pomoč;

11. ugotavlja, da so nekatere države članice vsem državljanom priporočile nošnjo zaščitnih mask v javnosti, kar se zdi učinkovit preventivni ukrep proti širjenju virusa, v nekaterih državah članicah pa bodo maske postale celo obvezne;

12. je seznanjen z začetnim neuspehom mehanizma Unije na področju civilne zaščite in omejitvami izvoza osebne zaščitne opreme in ventilatorjev, ki so jih nekatere države članice sprejele v najbolj kritičnih trenutkih za države, kjer je bilo širjenje koronavirusa najhitrejše; opominja, da vse te omejitve niso bile neutemeljene; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno delovanje mehanizma za civilno zaščito ter odbora za varnost in zdravje, naj omogoči obsežnejše centralizirane nakupe opreme in materiala, naj zagotovi hitre nakupe in skupno distribucijo najprej na območjih, kjer so potrebe največje, naj izvaja učinkovito usklajevanje, daje jasna in izvedljiva navodila za razdeljevanje teh sredstev ter zagotovi učinkovitejšo in pravočasno izmenjavo informacij;

13. poziva jo, naj hitro izvede postopke za skupna naročila, da bo takoj na voljo ustrezna količina osebne zaščitne opreme, ventilatorjev, testov in medicinskih naprav za najbolj prizadete države članice;

14. poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo enotni spletni portal, kjer bodo državljani EU lahko našli vse pomembne informacije o pandemiji bolezni covid-19 v vseh uradnih jezikih;

15. poudarja, da sta transparentnost in obveščanje v takšnih zdravstvenih krizah, ko prvi primeri pogosto niso bili diagnosticirani in je število okuženih neznano, bistvenega pomena, da se prepreči širjenje virusa, ne glede na poznejše zdravstvene in omejitvene ukrepe;

16. obžaluje nedavne neutemeljene politične napade na nekatere državne vlade, ki so povsem upravičeno sprejele izredne ukrepe za zajezitev epidemije; ugotavlja, da države članice razglasitve izrednih razmer ne smejo uporabljati kot orodje za preprečevanje parlamentarnega nadzora;

17. pozdravlja praktične nasvete Komisije, s katerimi želi zagotoviti prosto gibanje ključnih delavcev, vseeno pa poudarja, da se je treba bolj potruditi, da bodo mobilni delavci v EU, zlasti tisti v bistvenih poklicih v boju proti pandemiji koronavirusa, lahko prišli na svoje delovno mesto in da bodo uživali zadostno socialno varstvo;

18. poudarja, da morajo države članice in Komisija nujno opredeliti najboljšo prakso in jo nato upoštevati v vseh državah članicah, da bodo lahko delavci svoj poklic opravljali brez nepotrebnih ovir in da bo prosto gibanje znotraj EU čim prej spet mogoče;

19. pozdravlja sporočilo Komisije z dne 16. marca o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU, saj globalizacija in mednarodna potovanja prispevajo k širjenju virusa prek meja, pa tudi njeno sporočilo z dne 8. aprila; poudarja, da bi morala začasna omejitev potovanja veljati za vse nenujne poti iz tretjih držav na območje EU+ in da jo bo mogoče podaljšati, če bodo to zahtevale okoliščine; poudarja, da omejitev ne velja za državljane EU, ki se vračajo v Unijo;

20. poziva Komisijo, naj ustanovi projektno skupino, ki bo izdajala smernice o pripravi statističnih podatkov v državah članicah, te podatke zbirala in analizirala ter izdajala dodatna priporočila za vsako državo posebej;

21. poudarja, da si je treba pravila o varstvu podatkov v omejenem obdobju, ko traja kriza, razlagati na bolj prožen način, da bo mogoče sprejeti ukrepe v boju proti koronavirusu; obsoja neupravičene dejavnosti in zahteve, ki bi lahko ohromile izmenjavo podatkov v Uniji, in njihov negativni vpliv na skupno odzivanje Unije na pandemijo;

22. pozdravlja začasno opustitev zahteve o letaliških slotih, po kateri so morale letalske družbe uporabiti najmanj 80 % vseh terminov za vzlete in pristanke, da bi jih lahko obdržale tudi prihodnje leto; ugotavlja, da bo ta opustitev letalskim prevoznikom zelo koristila, saj se je število potnikov zaradi koronavirusa korenito zmanjšalo, in da bodo lahko obdržali svoje pravice in zavarovali svoje naložbe;

Notranji trg, zmanjšanje zakonodajnih bremen in čezmejna trgovina

23. poudarja, da je enotni trg največji dosežek in dragocenost Evropske unije in ga v evropskem boju proti koronavirusu ne bi smeli ogrožati; poziva Komisijo, naj popiše vse upravičene začasne ukrepe, sprejete kot prvi odziv na izbruh, državne vlade in po potrebi tudi Komisijo pa prosi, naj ukrepajo hitro in ukrepe umaknejo, ko ne bodo več upravičeni;

24. poziva Komisijo in države članice, naj odložijo uvedbo novih zahtev iz zakonodaje, ki bo začela veljati v naslednjih treh mesecih, da ne bodo podjetja oškodovana zaradi sprememb predpisov v teh težavnih časih in da se bodo lahko uskladila, ko bodo poslovala z običajno zmogljivostjo; pozdravlja odločitev Komisije, da bo v boju proti pandemiji bolezni covid-19 še dodatno sprostila zakonodajo o državni pomoči za podjetja, ki proizvajajo zdravila, medicinske pripomočke, zaščitno opremo in razkužila, pa tudi za laboratorije in povezano infrastrukturo; pozdravlja odločitev Komisije, da bo predlagala enoletni moratorij na prehodno obdobje iz uredbe o medicinskih pripomočkih, ki bi lahko zmanjšalo razpoložljivost medicinske opreme, in podpira sprejetje povezane zakonodaje s strani sozakonodajalcev po hitrem postopku;

25. pozdravlja smernice Komisije z dne 16. marca 2020 o ukrepih za upravljanje meja, da se zavaruje zdravje in zagotovi dostava blaga in opravljanje nujnih storitev; poudarja, da lahko države članice v tej zelo kritični situaciji ugotovijo, da morajo znova uvesti mejne kontrole zaradi tveganja širjenja nalezljive bolezni;

26. poziva Komisijo, naj si prizadeva za usklajen pristop in uporabi podatke, ki so jih posedovale države članice, da bi zagotovila nemoteno čezmejno delovanje ključne infrastrukture, med drugim opravljanje bistvenih storitev ter dobavo energije, živil ter farmacevtske in medicinske opreme;

27. pozdravlja smernice Komisije z dne 23. marca 2020 o zelenih pasovih med državami članicami, da bi zagotovila hiter in nepretrgan pretok blaga skozi EU ter preprečila ozka grla na glavnih prehodih čez notranje meje; države članice, ki izvajajo kontrole na notranjih mejah, spodbuja, naj skrbijo za neokrnjenost enotnega trga in zlasti dobavnih verig ter naj se izogibajo nepoštene prakse; pozdravlja nove smernice Komisije o nujni pomoči EU za čezmejno zdravstveno varstvo in njeno odločitev, da se začasno odreče carinam za uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav;

28. poudarja, da je treba olajšati upravna bremena pri čezmejni distribuciji blaga prek digitalnih platform, saj bo mogoče tako omejiti socialne stike, državljani pa bodo kljub temu lahko kupili potrebne proizvode;

29. poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko (EIB), naj zagotovita nemoteno dobavo in distribucijo medicinske opreme v Evropi, če pandemije bolezni covid-19 ne bo še konec, posebno pomoč in podporo pa naj namenita sektorjem, kjer je tveganje največje;

30. poudarja, da si je treba prizadevati za odpravo vseh nacionalnih prepovedi izvoza zdravil in medicinske opreme v druge države članice EU; poudarja, kako pomembno je zagotoviti nemoten pretok zdravstvenega osebja in medicinske opreme; poudarja tudi, kako pomembno je harmonizirati in uskladiti pristop med državami članicami, da se zagotovi pretok nujnih storitev in blaga prek zelenih pasov; poudarja, da je treba nujno sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi ohranili bistvene dobavne verige in delovanje ključnih sektorjev; poudarja, da je treba vzdrževati večstranski dialog z državami G20 in drugimi pomembnimi državami proizvajalkami, pa tudi mednarodne zelene pasove, da bi preprečili motnje v dobavi nujnih zdravil in medicinske opreme; poudarja, da je potreben enoten pristop carinskih organov, da se omogoči pretok bistvenih proizvodov; poziva Komisijo, naj razširi seznam proizvodov za boj proti bolezni covid-19, za katere je umaknila carine, da bo mogoče v EU vzpostaviti celovite zmogljivosti za odzivanje;

31. poziva države članice, naj pomagajo pri nakupu zaščitne opreme in drugih potrebnih orodij za poštne delavce v Evropi, da bodo ustrezno zaščiteni, saj je njihovo delo bistvenega pomena, prav tako pa naj znova v celoti vzpostavijo paketno dostavo; ugotavlja, da omejitve poštnih storitev dodatno ovirajo evropska mala in srednja podjetja pri spopadanju s trenutno krizo in škodujejo tudi širšemu sektorju e-trgovine;

32. poudarja, da si je treba bolj prizadevati za hitro odkrivanje in odstranjevanje nevarnih proizvodov, zlasti ponarejene medicinske opreme in osebne zaščitne opreme;

33. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vse države članice priznavale potrdila o inšpekcijskih pregledih vozil, ki se uporabljajo v mednarodnem tovornem prometu, tudi po tem, ko bodo že potekla;

Proračunska in finančna podpora

34. meni, da bi morale imeti države članice polno proračunsko svobodo, da bi sprejele ukrepe, potrebne za boj proti pandemiji, da bi v čim večji meri ohranile delujoče socialne in gospodarske okvire ter da bi se učinkovito pripravile na obnovo, ki bo sledila; v zvezi s tem pozdravlja, da je mogoče v čim večji meri izkoristiti prožnost, ki jo omogočajo fiskalna pravila EU in njena pravila o državni pomoči, spremenjena s šesterčkom in dvojčkom;

35. močno podpira solidarnost med državami članicami, ki jih je prizadel izbruh bolezni covid-19; meni, da bi bilo treba sredstva, ki so na voljo v proračunu za leto 2020, v čim večji meri nameniti reševanju perečih izzivov; pozdravlja pobude Komisije, ki omogočajo prilagodljivo uporabo sredstev EU; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija državam članicam zagotovila potrebno podporo, da bo mogoče te pobude prožno in učinkovito uresničiti; izrecno poziva k prožnosti pri porabi sredstev iz Evropskega socialnega sklada v državah članicah; v zvezi s tem poziva, naj se nujno mobilizirajo sredstva na podlagi člena 122 PDEU, ki se nanaša na finančno pomoč državam članicam v resnih težavah zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nimajo nikakršnega vpliva; podpira tudi vzpostavitev začasnega in ciljnega solidarnostnega sklada, ki bi državam članicam omogočil usklajeno pomoč prizadetim državam;

36. meni, da je treba državam članicam in regijam omogočiti večjo prožnost, s čimer se bodo lahko na podlagi hitrih in poenostavljenih upravnih postopkov hitro in učinkovito odzvale, da bi:

 omogočili prerazporejanje med različnimi skladi kohezijske politike, da bi s sprostitvijo znatnih sredstev podprli zdravstvene in socialne ukrepe, podjetja ter gospodarske in proizvodne sektorje,

 okrepili strateško osredotočenost na prednostne naloge ter tako premostili resno krizo zaradi pandemije,

 poenostavili postopkovne faze, povezane z izvajanjem, certificiranjem in revizijo, predvsem s preložitvijo roka za predložitev letnih poročil o izvajanju,

37. poziva Komisijo, naj poveča evropsko stopnjo sofinanciranja in doseže 100 % pri financiranju zdravstvenega varstva v okviru cilja naložb za rast in delovna mesta med ESRR, ESS in kohezijskim skladom ter med kategorijami regij;

38. poziva Komisijo, naj preloži roke za razpise za zbiranje predlogov v okviru kategorij neposrednih skladov, nepovratnih sredstev in pogodb, razen če so povezani s pandemijo covida-19;

39. je seznanjen, da je uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji eden od načinov za podporo delavcem in samozaposlenim, ki so ostali brez službe zaradi pandemije;

40. poudarja, da bi morala vsa podjetja, ki jih je prizadela pandemija covida-19, vključno z malimi in srednjimi podjetji, prejeti ustrezno podporo, prav tako pa bi bilo treba sprejeti nujne ukrepe, s katerimi bi pomagali vsem zaposlenim osebam, tudi tistim z negotovo zaposlitvijo in samozaposlenim;

41. pozdravlja finančno podporo za evropska mala in srednja podjetja v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus in Evropskega sklada za strateške naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj pri podpori malim in srednjim podjetjem poskrbijo za čim večjo prožnost; vztraja, da je treba v prihodnjih tednih pozorno spremljati razmere in po potrebi prilagoditi podporne ukrepe;

42. poudarja, da so posledice koronavirusa še posebej močno prizadele kulturne in ustvarjalne sektorje v državah članicah, saj so se zaprli kinematografi, gledališča in koncertne dvorane, ki so nenadoma ostali tudi brez prihodka od prodaje vstopnic; poudarja, da v teh sektorjih deluje precej samostojnih in samozaposlenih delavcev, ki so bili v škripcih že pred izbruhom virusa, posledice pa so še posebej hude za ustvarjalce, ki so nepričakovano ostali brez dohodkov, zdaj pa iz socialnih sistemov prejemajo le majhno podporo ali pa morajo shajati povsem brez nje; poziva Komisijo, naj nemudoma nameni sredstva za reševanje finančnih težav ustvarjalcev in ustreznih sektorjev; pozdravlja pobude, ki so jih v podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem sprejele številne države članice;

43. poziva Komisijo, naj vzpostavi nov instrument EU, podprt s proračunom EU in drugimi instrumenti, ki jih opredeli EIB, ki bo omogočal financiranje posojilnih jamstev za evropska podjetja in podporo delavcem, pa tudi strukturne ukrepe v podporo oživitvi evropskega kulturnega, ustvarjalnega in turističnega sektorja ob koncu izrednih razmer zaradi pandemije;

44. pozdravlja ukrepe, ki sta jih sprejeli Komisija in EIB, da bi podprli sisteme zdravstvenega varstva, zaščitili delovna mesta in zagotovili likvidnost evropskega gospodarstva; pozdravlja, da sta EIB in Komisija hitro pripravili akcijski načrt v vrednosti 40 milijard EUR, ki sta ga začeli brez odlašanja izvajati ter tako podprli dostop malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do financiranja; poziva države članice, naj ta načrt dopolnijo z vseevropskim jamstvenim skladom v vrednosti 25 milijard EUR, s katerim bi podporo realnemu gospodarstvu razširili na 240 milijard EUR;

45. poudarja, kako pomembno je, da se bankam in drugim institucijam, ki dajejo posojila, vključno z zasebnimi podjetji za finančne tehnologije, omogoči čim večji manevrski prostor, da bodo lahko podprle kupno moč družin in posameznikom ter ponudile premostitveno financiranje podjetniškemu sektorju, zlasti malim in srednjim ter zagonskim podjetjem; priporoča pa, naj se pri tem ne pozabi, da bi lahko čedalje večje težave na trgu podjetniških dolžniških instrumentov in povezanih trgov izvedenih finančnih instrumentov občutno obremenile bilančno stanje finančnih institucij;

46. pozdravlja ukrepe, s katerimi so Evropska centralna banka, Evropski bančni organ in drugi pristojni organi v državah članicah EU zagotovili, da lahko banke pod nadzorom še naprej izpolnjujejo svojo vlogo pri financiranju realnega gospodarstva; v zvezi s tem poudarja predvsem, da lahko banke začasno delujejo pod kapitalsko ravnjo, določeno v smernicah iz stebra 2, varovalnem kapitalskem blažilniku in količniku likvidnostnega kritja; poziva nacionalne makrobonitetne organe, naj dodatno okrepijo začasne ukrepe z ustrezno sprostitvijo proticikličnega kapitalskega blažilnika, če tega še niso storili;

47. pozdravlja ukrepe ECB, ki si prizadeva v finančne institucije uvesti mentaliteto ohranjanja kapitala, pri čemer omejuje izplačila, prav tako pa je začasno onemogočila izplačevanje dividend in ponovni odkup delnic ter pozvala k skrajni zmernosti pri variabilnih prejemkih;

48. pozdravlja sprejetje začasnega okvira za ukrepe državne pomoči, ki bo državam članicam omogočil, da bodo izkoristile celotno prožnost, ki jo omogoča člen 107(3)(b) PDEU, in med izbruhom koronavirusa podprle gospodarstvo; hkrati poudarja, kako pomembno je pripraviti jasen načrt in oblikovati merila, da bi čim prej končali to izredno ureditev;

49. se zaveda, da lahko izredne razmere podjetja spodbudijo k sodelovanju, da bi zagotovila dobavo in pravično razdelitev redkih proizvodov med vse potrošnike; pozdravlja zavezo Evropske mreže za konkurenco, da organi, pristojni za konkurenco, ne bodo dejavno posegali v potrebne in začasne ukrepe, ki so bili sprejeti, da bi preprečili pomanjkanje ponudbe; obenem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo proizvodi, ki veljajo za bistvene za varovanje zdravja potrošnikov v sedanjih razmerah, na primer zaščitna oprema in zdravila, ostali na voljo po konkurenčnih cenah; poziva Komisijo in nacionalne organe, pristojne za konkurenco, naj nemudoma ukrepajo proti podjetjem, ki z združevanjem v kartel ali zlorabo prevladujočega položaja izkoriščajo sedanje razmere; v zvezi s tem poudarja, da veljavna pravila proizvajalcem omogočajo, da določijo najvišjo ceno svojih proizvodov, to pa bi lahko omejilo neupravičeno zviševanje cen na ravni distribucije;

Prehranska varnost

50. poudarja, da so kmetje in pridelovalci iz EU izjemno pomembni za prehransko varnost, in izraža močno zaskrbljenost zaradi vpliva pandemije koronavirusa na kmetijski sektor EU; poziva Komisijo, naj zaščiti preskrbo s hrano na notranjem trgu in omogoči prosto gibanje, vključno s proizvodnimi dejavniki in delavci, potrebnimi za proizvodnjo hrane; poziva, naj se kmetijskemu sektorju zagotovi finančna podpora, gotovost in stabilnost, pri čemer naj se uporabijo razpoložljive rezerve v kmetijskem proračunu, pa tudi rezerve v drugih razdelkih proračuna, ter poudarja, da je treba v naslednjem programskem obdobju povečati proračun za kmetijstvo;

51. poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči hitrejše izplačevanje neposrednih plačil kmetom, da bi jim priskrbeli nujno potrebno likvidnost, prav tako pa naj omogoči večjo prožnost in odstopanja v zvezi z roki, pogoji, pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi;

52. poziva Komisijo, naj začne hitro izvajati začasne tržne ukrepe, tudi izredne ukrepe iz členov 219 do 222 uredbe o skupni ureditvi trgov; poziva, naj se hitro sprejmejo ukrepi, med drugim v sektorju cvetja in rastlin, krompirja, mlečnih izdelkov, govejega in telečjega mesa, perutnine, ovac ter sadja in zelenjave, prav tako pa naj se pozorno spremljajo drugi sektorji, v njih pa glede na razvoj dogodkov sprejmejo ustrezni ukrepi; poziva Komisijo, naj ubere prožen pristop v zvezi s seznamom proizvodov, ki so zajeti v različnih tržnih ukrepih, omogoči pa naj tudi podporo zasebnemu skladiščenju; naroča Komisiji, naj poišče potrebna sredstva zunaj proračuna za kmetijstvo in ne uporablja rezerve za krizne razmere v kmetijstvu, saj se s tem znižuje znesek neposrednih plačil v nekaterih državah članicah;

53. poziva Komisijo, naj spremlja morebitne nepoštene prakse zaradi covida-19, ki bi utegnile vplivati na kmete, zlasti na proizvajalce pokvarljivih proizvodov;

54. poziva Komisijo, naj brez odlašanja odobri vse predloge posameznih držav članic, ki želijo prerazporediti neporabljena sredstva iz programa za razvoj podeželja in jih nemudoma nameniti kmetom in pridelovalcem, da bi bili kos nujnim izzivom, omogoči pa naj tudi hitre spremembe programov za razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo podporo mogoče dodeliti tudi za posojila za obratni kapital, in državam članicam omogoči hitro izplačevanje pomoči iz programa z razvoj podeželja;

55. poziva Komisijo, naj pravočasno in v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se neupravičene zahteve za podeljevanje potrdila „brez virusa“ ne bodo ponovile, kar je v skladu z znanstvenimi dokazi, da se virus ne širi prek živil; poziva Komisijo, naj s pomočjo nacionalnih organov pripravi poseben akcijski načrt o tem, kako v izrednih razmerah zaradi covida-19 zagotoviti vzajemno priznavanje kakovosti hrane pri inšpekcijskih pregledih na notranjih mejah;

56. pozdravlja pobudo Komisije, da začasno ustavi predhodne kontrole vlog za prispevke v okviru SKP in se osredotoči le na naknadno preverjanje upravičenosti zahtev;

57. pozdravlja napoved Komisije, da bo znatno povečala predplačniški delež sredstev v okviru SKP za leto 2020, s čimer želi kmetijam omogočiti čimprejšnjo likvidnost;

Podpora družinam

58. poziva k družinam prijaznim politikam in praksam z možnostjo varstva otrok za starše, zaposlene v temeljnih sektorjih; poudarja, kako pomembno je zaposlenim staršem pomagati pri iskanju rešitev za varstvo otrok v primerih, ko je eden od staršev zdravstveni delavec, negovalec, pripadnik oboroženih sil ali policist; poudarja, da bi moral imeti njegov partner vsaj pravico delati od doma ali s krajšim delovnim časom, da bi lahko skrbel za otroke; meni, da bi bilo treba delavcem, ki morajo zaprositi za dopust, da bi skrbeli za otroke, ponuditi neposredno finančno podporo (ali podpreti delodajalce, ki v tem primeru ponujajo plačani dopust), prav tako pa prilagoditi delo na daljavo in povečati prožnost delovnih zahtev, da bi lahko delavci združevali plačano in neplačano delo;

59. priznava, da imajo starši pomembno vlogo pri nadaljnjem izobraževanju otrok in ustvarjanju pestrega okolja za spodbujanje razvoja v otroštvu;

60. poudarja, kako pomembno je, da države članice zaščitijo družine z otroki s posebnimi potrebami, in se zaveda, da imajo težave pri omejevanju socialnih stikov, zato potrebujejo dodatne ukrepe;

61. poudarja, da so starejši prikrajšani za nego in nadzor, ki ju sicer zagotavljajo njihove družine in skrbniki, zaradi česar bi utegnilo priti do zapostavljanja tako v zasebnih domovih kot v ustanovah za ostarele;

62. ugotavlja, da je epidemija covida-19 v vsakdanje življenje prinesla negotovost, daljša osamitev v karanteni pa včasih povzroča osamljenost, občutek tesnobe in depresijo; vztraja, da bi morale države članice v celoti priznati posledice krize za duševno zdravje, in priporoča, naj se na ravni EU organizira kampanja za duševno zdravje, ki bo ponujala nasvete, kako ohraniti dobro počutje; poziva, naj se pri boju proti osamljenosti in osamitvi posebej zaščitijo skupine z visokim tveganjem, predvsem starejši;

63. poziva Komisijo, naj povsem v skladu s členom 168 PDEU predlaga evropski protokol o zdravju, da bi zagotovila usklajen odziv na ravni EU, vključno s podrobnimi smernicami o klinični diagnozi ter – bolj na splošno – negi in obravnavi pacientov;  poziva Komisijo, naj pripravi standardiziran algoritem za terapevtsko zdravljenje, ki bo temeljil na modelih predhodnih preventivnih ukrepov v državah članicah;  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo prilagojen register EU v zvezi z zaščito zdravstvenega osebja, da bi poenostavili izmenjavo zamisli, informacij in najboljše prakse;

Zdravstveno sodelovanje

64. pozdravlja odziv Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Odbora za zdravstveno varnost (HSC) ter poziva k nadaljnjemu in okrepljenemu sodelovanju na podlagi trdnih znanstvenih dokazov tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi usklajeno sprejemali skupne zdravstvene protokole, s katerimi bo mogoče zagotoviti, da se bodo v vseh državah članicah pogosto in ustrezno izvajali testi z brisi;

65. obžaluje, da se je v obdobju 2013–2018 v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni število zaposlenih s polnim delovnim časom zmanjšalo za 20, kar je negativno vplivalo na njegovo delovno zmogljivost;  poziva Komisijo, naj z veljavnimi proračunskimi postopki znova vzpostavi delovna mesta, da bo lahko agencija ustrezno delovala in to zmogljivost ohranila tudi po sedanji krizi; poudarja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni potrebuje dodatno strokovno znanje, da bo lahko brez prekinitve natančno spremljal zdravstvene, nadzorne in obveščevalne podatke; poziva tudi, naj bo ECDC vključen v delo svetovalnega odbora Komisije za covid-19 in naj sprejme ustrezne ukrepe za odzivanje, ki jih bodo lahko države članice začele hitro in učinkovito izvajati;

66. meni, da bi bilo treba razširiti tudi pristojnosti Evropske agencije za zdravila (EMA), da bi lahko izvajala klinična preskušanja faz I in II ter se odzvala na pomanjkanje izjemno pomembnih zdravil v enotah za intenzivno nego, ki so posledica povečanih potreb, zlasti v primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, kot je pandemija;

67. poziva, naj se v boju proti covidu-19 uvede postopek hitre odobritve in pogojna podelitev dovoljenja za promet z obetavnimi terapevtskimi in eksperimentalnimi postopki zdravljenja ali zdravili s spremenjenim namenom; izreka pohvalo znanstvenikom, ki brezplačno objavljajo rezultate svojih raziskav, katerih namen je iskanje terapije za covid-19;

68. poziva Komisijo, naj oblikuje skupen memorandum o soglasju med Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropsko agencijo za zdravila, Evropsko agencijo za kemikalije in Evropsko agencijo za varnost hrane, da bi dodatno spodbudili izmenjavo informacij, sodelovanje in medsebojno razumevanje med agencijami, po potrebi pa oblikovali tudi skupne projekte za odzivanje na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju;

69. opozarja, da evropski globalni satelitski navigacijski sistem Galileo zagotavlja najbolj natančne podatke o geolokaciji, program Copernicus pa ponuja različne storitve za opazovanje Zemlje, vključno s storitvijo za ravnanje v izrednih razmerah, ki je primerna tudi za ravnanje v podobnih krizah; spodbuja vse organe, naj v boju proti pandemiji covida-19 izkoristijo prednosti, ki jih ponujajo evropski vesoljski programi; poziva Agencijo za evropski GNSS in Komisijo, naj okrepita dejavnosti ozaveščanja in podpore;

70. pozdravlja priporočilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi z razvojem enotne aplikacije EU z vdelano močno zaščito podatkov, ki je najučinkovitejša rešitev v boju proti izbruhu koronavirusa; priznava, da bi se lahko z enotno aplikacijo med izbruhom covida-19 in drugimi morebitnimi pandemijami izognili omejitvam izhoda in omogočili svobodno čezmejno in medregionalno gibanje; meni pa, da bi bilo za razvoj in uvedbo vseevropske aplikacije potrebno daljše obdobje, v katerem bi opredelili njene funkcije, jo preskusili ter začeli uporabljati, pri tem pa bi morali tesno sodelovati tudi nacionalni in regionalni organi; meni, da bi morala enotna aplikacija EU temeljiti na programu Galileo in se uporabiti za razvoj programov zgodnjega opozarjanja na pandemije, da bi bilo mogoče spremljati, določati lokacijo in zasnovati koncepte v zvezi s širjenjem okužb, podobno kot to omogoča lastniška programska oprema kot storitev BlueDot; poziva Agencijo za evropski GNSS in Komisijo, naj začneta izvajati pilotni projekt v zvezi z aplikacijo EU ter zagotovita finančno in tehnično podporo za vmesne rešitve, vključno z izmenjavo najboljše prakse ali, če so na voljo, uspešnimi odprtokodnimi lokalnimi rešitvami;

71. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo platformo za digitalno izmenjavo, na kateri bodo lahko zdravstveni delavci zbirali epidemiološke podatke, priporočila na podlagi znanstvenih praks in opozorila o nevarnostih ali ovirah, na katere so naleteli, kot je pomanjkanje zdravil in zaščitne opreme;

72. poudarja, da je treba vzpostaviti javno-zasebno omrežje odličnosti referenčnih bolnišnic, ki v izrednih razmerah večjih razsežnosti v javnem zdravju sodelujejo pri preučevanju in zdravljenju nalezljivih bolezni, ki se prenašajo po zraku, vektorsko ali s stikom;

73. poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri oblikovanju učinkovite strategije za odpravo sedanjih ukrepov karantene, ki bi bila podprta z obsežnim testiranjem in bi jo izvajali skupaj, usklajeno in v določenem zaporedju;

74. obžaluje, da je pri pridobivanju dostopa do nujne zdravstvene pomoči in zdravljenja pogosto prihajalo do diskriminacije starejših; ugotavlja tudi, da je bila ta diskriminacija navedena v zdravstvenih protokolih in sprejeta kot smernica za ukrepanje; poziva Svet, naj v mejah pristojnosti, ki jih Uniji podeljujeta Pogodbi, in v skladu s členom 19 PDEU sprejme ustrezne ukrepe za boj proti takšni diskriminaciji;

Faza okrevanja

75. meni, da mora EU pri načrtovanju faze okrevanja:

(1) znova preučiti svoje zakonodajne in politične prednostne naloge, da bi se lahko osredotočila na pobude, ki bodo pomagale gospodarstvu, ter opustila vse, ki bi jo odvračale od bistvenega cilja okrevanja oziroma bi ta cilj spodkopavale, predvsem pa preložiti zeleni dogovor, dokler ne bodo države članice znova dosegle ravni proizvodnje, kot so jo imele pred krizo, in določenim evropskim panogam dati na voljo več časa, da bi se uskladile z veljavno sektorsko zakonodajo, zlasti ko gre za obveznosti iz ustreznih aktov, ki bi jih bilo treba izpolniti v naslednjih mesecih;

(2) spremeniti predlagani večletni finančni okvir in v njem kot najpomembnejši cilj določiti gospodarsko okrevanje;

(3) obnoviti notranji trg in sprejeti druge ukrepe v podporo podjetjem, zlasti MSP in samozaposlenim, pri spodbujanju evropskega gospodarstva;

(4) okrepiti zunanje meje, da bi zmanjšala tveganje krize zaradi drugega vala;

(5) oživiti mednarodno trgovino;

(6) preučiti posledice pandemije covida-19 za zunanje odnose;

Zakonodajne in politične prednostne naloge

76. poziva Komisijo, naj pregleda svoje politične prednostne naloge, da bodo odražale potrebo po povrnitvi rasti in obnovi evropskega gospodarstva v skladu z novo realnostjo; meni, da bi morala Komisija v ta namen opustiti večino svojih regulativnih ambicij iz obdobja pred krizo, znova preučiti svoje politične prednostne naloge in dati prednost pragmatizmu; poudarja, da odziv EU na krizo zaradi koronavirusa ne bi smel služiti kot izgovor za okrepitev dela v zvezi z obstoječimi prednostnimi nalogami ali nadaljnjim evropskim povezovanjem; poudarja, da bo morda treba ambiciozne programe postaviti na stranski tir in da bi bilo treba čim bolj zmanjšati ali izničiti ekonomske stroške za podjetja in regije, ki jih ni mogoče kriti s finančnimi sredstvi za prehod; poudarja, da bi bilo treba namesto obsežnega uvajanja nove zakonodaje v okviru pobud, kot je zeleni dogovor, prednost nameniti proračunskim in zakonodajnim reformam, ki bodo pomagale pri obnovi evropskega gospodarstva, podjetnikom, MSP, samozaposlenim in večjim podjetjem pa omogočile obnoviti in znova vzpostaviti prodajne trge, znova zaposliti osebje in vlagati v gospodarsko rast v prihodnosti;

77. izrecno poziva Komisijo, naj preloži evropski zeleni dogovor do konca krize ter ustrezno spremeni večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, pri tem pa uporabi sredstva za podporo proticikličnim ukrepom in jih da na razpolago ozemljem in proizvodnim sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela; poziva Komisijo, naj začasno ustavi vse ukrepe, ki potekajo v okviru zelenega dogovora, da bi se zmanjšala regulativna obremenitev in državam članicam omogočilo, da sprejmejo vse potrebne monetarne in fiskalne ukrepe v podporo podjetjem in industrijskim panogam v obdobju sedanje pandemije in svetovne gospodarske recesije, ki bo sledila;

78. poudarja, da bi bilo treba evropskim industrijskim panogam dati na voljo več časa za uskladitev s sektorsko zakonodajo, saj proizvodnja, razvoj, preizkušanje in druga dela trenutno mirujejo; poudarja tudi, da bi bilo treba zmanjšati regulativni pritisk, zlasti v zvezi z zakonodajo, ki bi se morala začeti izvajati v naslednjih nekaj mesecih, na primer sveženj za čisto energijo za vse Evropejce ali standardi emisijskih vrednosti CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila; meni, da bi bilo treba preložiti vse nove zakonodajne pobude, ki bi dodatno obremenile industrijo in upočasnile gospodarsko okrevanje;

79. meni, da bi moral obnovitveni načrt vključevati ukrepe za zaščito najrevnejših in najranljivejših gospodinjstev pred posledicami recesije po covidu-19, med drugim z zmanjšanjem vpliva sistema EU za trgovanje z emisijami na njihove življenjske stroške; meni tudi, da bi moral obnovitveni načrt na ravni EU podpirati predvsem s tem povezane nacionalne programe;

80. poziva Komisijo, naj spremeni predloge novega zakonodajnega okvira, da bi povečala prožnost in odzivnost v primeru morebitnih podobnih kriz, pri tem pa naj poseben poudarek nameni strukturnim ukrepom za zdravstvene sisteme in podjetja ter poskrbi za zaposlovanje in zaščito najranljivejših skupin;

81. svari pred uvajanjem nove zakonodaje EU, ki bi temeljila na nacionalnih protekcionističnih ukrepih, saj bi to dodatno zapletlo poslovanje na notranjem trgu; poudarja, da bi lahko takšni ukrepi ogrozili obnovitvena prizadevanja držav članic in Komisije;

82. poziva Komisijo, naj preloži nove pobude, vključno z regulativnimi predlogi, ki bi vplivali na kmetijski sektor, poleg zelenega dogovora sta to še na primer strategija od „vil do vilic“ in strategija EU za biotsko raznovrstnost, da bi zagotovili nujno potrebno stabilnost, ki jo kmetje potrebujejo pri obvladovanju socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusa;

83. meni, da resnost, obseg in nepredvidljivost pandemije občutno vplivajo na zmožnost Komisije za izvajanje objektivnih in zanesljivih socialno-ekonomskih ocen učinka, zato jo poziva, naj za nedoločen čas prekine svoje dejavnosti v zvezi z načrtom za podnebne cilje do leta 2030;

84. poziva Komisijo, naj izkušnje, pridobljene pri obvladovanju krize zaradi koronavirusa, izkoristi za okrepitev prizadevanj pri boju proti digitalni izključenosti ter za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti; poziva Komisijo in države članice, naj v vse strategije vključijo delo na daljavo, saj gre za pomemben dejavnik pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti zdravstva in oskrbe na daljavo;

85. pozdravlja smernice Komisije, ki so zasnovane tako, da izjemno pomembnim delavcem, vključno z uslužbenci v živilski industriji in sezonskimi delavci na kmetijah, omogočajo gibanje prek notranjih meja EU;

86. predlaga, naj se znova preuči pristop v okviru projektov v skupnem interesu, pri katerem bi se naložbe osredotočale na izboljšanje komunikacije prek interneta po vsej EU, s čimer bi izboljšali povezljivost in povečali hitrost v vsej Evropi, s tem pa povečali učinkovitost dela na daljavo v številnih sektorjih in delodajalce spodbudili, da bi se izrekli za to vrsto dela, vse to pa bi lahko povečalo prihranek delodajalcev, omogočilo večjo storilnost uslužbencev, izboljšalo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, pripomoglo k večjemu zadovoljstvu uslužbencev, kar bi po drugi strani povečalo storilnost, in prispevalo k varovanju okolja;

Večletni finančni okvir in finančna podpora za okrevanje gospodarstva

87. poziva Komisijo, naj nemudoma posodobi svoje predloge za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in predlaga načrt za poenostavitev zaradi izrednih razmer, ki naj začne veljati 1. januarja 2021; meni, da bi morali v tem načrtu obravnavati neposredne posledice izrednih razmer zaradi covida-19 v smislu preusmeritve in okrepitve sredstev obstoječih instrumentov, podobno kot je bilo storjeno za proračun za leto 2020;

88. pozdravlja napoved Komisije, da bo svoj osnutek predloga iz maja 2018 za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 posodobila, da bi se lahko dolgoročno odzvali na negativne posledice sedanje zdravstvene krize; poudarja, da bi morala biti prednostna naloga večletni finančni okvir prilagoditi in ponovno določiti njegove prednostne usmeritve, pri čemer bi bilo treba povečati prožnost v zvezi z odhodki, tako da bi bil večletni finančni okvir eno od orodij za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, ki bodo na voljo državam članicam; meni, da bi morala Komisija upoštevati možnosti vseh programov skupaj z dodatnimi viri, da bi zagotovila učinkovit in uspešen dodatni prispevek k okrevanju gospodarstva, javnemu zdravju in kriznemu upravljanju, pri tem pa ohranila prvotne cilje teh programov; meni, da bi morala biti razlika med skupnimi odobritvami za prevzem obveznosti in skupnimi odobritvami plačil čim manjša; meni, da se Evropska unija zaradi togosti svojega proračuna ne more ustrezno odzivati na krize; zato meni, da bi bilo treba prožnost v določbah prihodnjega večletnega finančnega okvira bistveno povečati, in sicer tako znotraj programov (poenostavljena pravila izvajanja, večji prenos med skladi) kot za tematske in netematske instrumente;

89. predlaga, naj se preučijo inovativni načini, s katerimi bi zmanjšali tveganje, da bodo posledice in stranski učinki po nepotrebnem otežili okrevanje gospodarstva, med drugim tudi nova vrsta začasnega instrumenta za finančno solidarnost ali posebni sklad za okrevanje, do katerega bi morale imeti dostop vse države članice ter ki bi bil ciljno usmerjen in zasnovan sorazmerno z izrednimi stroški sedanje krize, njegov namen pa bi bil podpirati proizvodni sistem EU in socialno zaščito delovne sile ter okrepiti zdravstvene sisteme;

90. je seznanjen, da je Evropska centralna banka sprejela program nakupa vrednostnih papirjev v odziv na pandemijo v vrednosti 750 milijard EUR in da so druge nacionalne centralne banke v EU sprejele vzporedne programe; se zaveda, da so v izrednih razmerah potrebni izredni monetarni ukrepi; je prav tako seznanjen, da ima Evropska centralna banka v tej krizi dve glavni nalogi, in sicer ciljno obvladovanje skupne inflacije v območju eura in kot posojilodajalec v skrajni sili, saj je v teh kritičnih razmerah bistvenega pomena, da stroški držav članic za okrevanje ostanejo čim manjši;

91. meni, da je evropski mehanizem za stabilnost neustrezno orodje za odzivanje na simetrične pretrese in obvladovanje krize v sedanjem obsegu; zato zahteva, da se ta mehanizem ukine in da se sredstva, ki so jih posamezne države članice prispevale vanj in ki se ne uporabljajo za reševanje hude gospodarske krize, vrnejo;

92. meni, da morajo države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaščitile delavce v Evropi; v zvezi s tem meni, da je novi predlog Komisije za evropski instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah korak v pravo smer, kljub temu pa z njim ne bomo zadostno podprli prizadevanj nacionalnih vlad, ki se soočajo z zaposlitveno krizo zaradi covida-19;

93. pozdravlja pobudo Evropske investicijske banke za ustanovitev sklada v višini 25 milijard EUR, s katerim bi lahko podprli financiranje podjetij, pri čemer bi se osredotočili na mala in srednja podjetja; Evropsko investicijsko banko in države članice spodbuja, naj poenostavijo postopke za dostop do tega sklada;

94. poziva Komisijo, naj v zvezi z uredbo o bonitetnem varovalnem mehanizmu za slaba posojila spremeni časovni razpored oblikovanja oslabitev in rezervacij, da bi se krivulja oblikovanja oslabitev in rezervacij prestavila naprej za najmanj 18 mesecev; poziva Komisijo, naj razširi preferencialno obravnavo, ki trenutno velja le za nedonosne izpostavljenosti, za katere jamči ali jih zavaruje uradna izvozna agencije za izvozne kredite, tako da bo veljala tudi za nedonosne izpostavljenosti z javnim jamstvom;

Obnova notranjega trga, krepitev industrijske politike in podpora podjetjem

95. poudarja, da bi lahko v Evropi najhitreje dosegli ponovno rast z odpravo ovir na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj se osredotoči na področja gospodarstva, ki imajo največji potencial za rast; ugotavlja, da ima na podlagi raziskav Parlamenta v Evropski uniji največji potencial za spodbujanje rasti sektor storitev; zato Komisijo poziva, naj obravnava nacionalne ovire, ki preprečujejo dokončanje notranjega trga storitev;

96. močno spodbuja Komisijo, naj pospeši razvoj zmogljivosti e-uprave v državah članicah, vključno z enotnim digitalnim portalom; se zaveda, da se bodo v času, ko bo Evropa po pandemiji okrevala, državljani in podjetja vse bolj opirali na sodobno javno upravo in da bi z uvedbo inovativnih rešitev, ki bi temeljile na orodjih, kot so elektronski podpis ali večja razpoložljivost javnih podatkov, lažje spet dosegli polno zmogljivost in normalno delovanje uprav za državljane in podjetja po vsej Evropi;

97. poziva Komisijo, naj razširi ukrepe iz svojega sporočila o uporabi okvira za javno naročanje v izrednih razmerah zaradi krize v zvezi z boleznijo COVID-19 (2020/C 108 I/01), da bi javne naložbe vključevale tudi tiste, ki niso strogo povezane z zdravjem, s čimer bi podprli pridobivanje opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ter da bi s krajšim časovnim razporedom pospešili oddajo javnih del, storitev in blaga, uvede pa naj tudi več ukrepov za odpravo nekaterih omejitev, da bi na proticikličen način okrepili gospodarske, proizvodne in strateške sektorje v različnih državah članicah;

98. poziva Komisijo, naj mala in srednja podjetja podpre z občutnim zmanjšanjem birokracije v obdobju pandemije in okrevanja, tudi tako, da pregleda zakonodajo EU v luči covida-19 ter začasno prekine izvajanje vse nove zakonodaje EU, ki bi negativno vplivalo na podjetja, zlasti zakonodaje v zvezi z zelenim dogovorom;

99. je seznanjen s sklepom Evropskega bančnega organa (EBA), da se stresni testi po vsej EU preložijo na leto 2021 in se tako bankam omogoči, da zagotovijo predvsem nemoteno delovanje, vključno s podporo svojim strankam; je prav tako seznanjen, da bo Evropski bančni organ za leto 2020 izvedel dodatno preverjanje preglednosti po vsej EU, da bi lahko udeležencem na trgu zagotovil posodobljene informacije o izpostavljenosti in kakovosti sredstev bank;

100. meni, da bi se morali pri reviziji evropske industrijske strategije osredotočiti zlasti na vračanje glavnih industrijskih panog v Evropo in si prizadevati za evropsko strateško avtonomijo ključnih sektorjev; meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, da z najustreznejšimi sredstvi, ki so jim na voljo, preprečijo, da bi se ključna infrastruktura, industrijske dejavnosti ter strateške raziskave in razvoj preselile iz Unije ali pa da bi prišlo do njihovega sovražnega prevzema s strani tujih akterjev; se zavzema, da bi se v okviru načrta za okrevanje gospodarstva vzpostavil evropski mehanizem, ki bi zagotavljal pravičen dostop do finančnih sredstev za podjetja po vsej Evropi;

101. poudarja, da je v boju proti koronavirusu ključen zdravstveni in farmacevtski sektor; ugotavlja, da je ta sektor še posebej odvisen od pravilno delujočih svetovnih dobavnih verig in se zato zdaj sooča z izzivi zaradi vse večjega protekcionizma in neusklajenih odzivov na pandemijo; poziva, da bi se po vsem svetu pridružili pobudi Svetovne trgovinske organizacije o ukinitvi dajatev za zdravila; meni, da je za EU bistveno, da ponovno postane tehnološko suverena pri razvoju in proizvodnji osnovnih zdravil, medicinskih pripomočkov in osebne zaščitne opreme; poudarja, da je treba v zdravstveni sektor EU pritegniti nove naložbe, razviti strategijo EU za vrnitev proizvodnje strateške medicinske opreme ali pa hitro poiskati načine za diverzifikacijo uvoznih virov, da bi zagotovili nemoten trgovinski pretok in prispevali k ustvarjanju strateških rezerv in zalog medicinske opreme;

102. se zaveda kratkoročnih nevarnosti, povezanih z motnjami v dobavnih verigah; Komisijo poziva, naj posodobi svoj program, da bi spodbudila vrnitev vsaj nekaterih pomembnih proizvodnih zmogljivosti nazaj v Evropo;

103. se zaveda, da imajo pri blaženju posledic pandemije zelo pomembno vlogo tudi inovativni sektorji, na primer proizvodne zmogljivosti, ki jih ponuja tehnologija tridimenzionalnega tiska; poziva Komisijo, naj podpre širitev evropskih zmogljivosti v teh novih sektorjih, ki bodo lahko prispevali k evropskim industrijskim zmogljivostim; podpira skupna naročila za medicinsko opremo in druge bistvene izdelke, saj se tako postopki poenostavijo in prihranijo sredstva, prepreči pa se tudi nepotrebna konkurenca med državami članicami za pridobitev opreme, ko je ta nujno potrebna;

104. pozdravlja prizadevanja nekaterih držav članic, da bi tradicionalna javna naročila dopolnile s „hekatoni“ in uporabo vladnih tehnoloških platform; meni, da te sodobne metode omogočajo zanesljiv razvoj in razpoložljivost prepotrebnih digitalnih orodij; meni, da bi bilo treba digitalno strategijo Komisije posodobiti, da bi uvedli vladno tehnološko platformo na evropski ravni, ki bi državam članicam pomagala pri skupnih prizadevanjih na področju digitalnih javnih naročil;

105. poudarja, da je finančni položaj v medijskem sektorju, zlasti v novičarskih medijih, po vsej EU še posebej težak in se še poslabšuje, saj so se prihodki iz oglaševanja nenadno zmanjšali oz. jih sploh ni, to pa lahko vodi v propad novičarskih medijev v vseh državah članicah; opozarja, da je še posebej težak položaj samostojnih novinarjev ter lokalnih in regionalnih novičarskih medijev, pa tudi tistih, ki delujejo na majhnih trgih; poudarja, da so svobodni, neodvisni in ustrezno financirani mediji bistvenega pomena za delujočo demokracijo in ustrezno obveščenost državljanov v tej krizi;

106. izraža zaskrbljenost, ker se je Komisija odločila, da 10. marca 2020 objavi sporočilo „Nova industrijska strategija za svetovno konkurenčno, zeleno in digitalno Evropo“ in sporočilo „Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo“; meni, da sta oba dokumenta zastarela in ne upoštevata trenutnih razmer, zato zahteva njuno takojšnjo revizijo, pri kateri bo pozornost usmerjena v najbolj prizadete regije in industrijske panoge;

107. ugotavlja, da so bile v več državah članicah, ki so dale prednost ukrepom za obvladovanje pandemije, dejavnosti na drugih področjih, med drugim tudi na področju podnebne politike, preložene v prihodnost; opozarja, da bodo zaradi krize nacionalni energetski in podnebni načrti, ki jih pet držav EU še ni predložilo Komisiji, oddani pozneje; zato znova poudarja, da mora Komisija ponovno preučiti svoje politične prednostne naloge in razmisliti o tem, da bi zmanjšala regulativne ambicije iz obdobja pred krizo, vključno s podnebnimi cilji;

108. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je energetski sektor že občutil posledice koronavirusne pandemije; opozarja, da je sektor obnovljivih virov energije močno odvisen od uvoza sestavnih delov, zlasti iz Kitajske, in da so težave pri njihovi nabavi že prizadele sektorja vetrne in sončne energije; poudarja, da bi lahko na vzdržnost in razvoj drugih ključnih energetskih sektorjev negativno vplivala tudi tveganja finančne likvidnosti, do katerih lahko pride zaradi nenadnega zmanjšanja cen energije, morebitnih neplačil v prihodnosti in ozkih grl v dobavni verigi; opozarja, da bo to negativno vplivalo na načrte za vzdrževanje in posodabljanje podjetij ter povzročilo zamude pri energetskih projektih, ki so ključnega pomena za povezovanje evropskega energetskega trga, zagotavljanje zanesljive oskrbe in preoblikovanje energetskih sistemov;

109. poziva Komisijo, naj uvede izredne ukrepe za ublažitev posledic pandemije covida-19, kot so začasni mehanizmi za zavarovanje sedanjih naložb v energetski sektor, dodatni zaščitni ukrepi in spodbude za razvoj evropske dobavne verige, s katero bi zagotovili nabavo ustreznih sestavnih delov za projekte, potrebne za preoblikovanje evropskega energetskega sektorja, in instrumenti, s katerimi bi podpirali vključevanje vse večjega deleža obnovljivih virov energije in izboljšali povezovanja evropskega energetskega sistema, na primer s shranjevanjem energije; poudarja, da s temi ukrepi ne bi smeli povzročiti povečanja operativnih stroškov za energetske sisteme, izogniti bi se morali poglabljanju regionalnih razlik in neenakosti ter omogočiti pravičen prehod za vse;

110. ugotavlja, da so se zaradi omejevalnih ukrepov zaradi koronavirusa številne dejavnosti, ki so se pred tem izvajale osebno, vključno z dejavnostmi javnih organov ter izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, preselile na splet in da se je uporaba spletnih sodelovalnih orodij, kot so komercialne platforme za videokonference, povečala; izraža zaskrbljenost, ker je pri več teh orodjih prišlo do zlorabe podatkov o uporabnikih in so se izkazala za močno varnostno pomanjkljiva, zato pa so bila tudi tarča vse večjega števila kibernetskih napadov; spodbuja Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z deležniki zagotovijo, da bodo spletne dejavnosti po vsej EU potekale na zanesljiv in varen način ter ob upoštevanju najvišjih standardov zasebnosti; poziva Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), naj podjetjem v Evropi nemudoma zagotovi dodatne informacije in tehnično podporo ter tako poskrbi, da bodo nadaljevala svoje gospodarske dejavnosti;

111. poudarja, da se je v krizi razkrila ranljivost Evrope, njen zaostanek in nepripravljenost na ključnem področju telekomunikacijske infrastrukture in digitalnih storitev, pa tudi njena odvisnost od akterjev iz držav zunaj Unije; med drugim se je vse to pokazalo v institucijah EU, ki so se pri prehodu na delo prek spleta v izrednih razmerah izkazale za povsem nemočne tako iz tehnološkega kot postopkovnega vidika; poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo pri določanju njihovih političnih prednostnih nalog in načrtov;

112. ugotavlja, da poročila Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) kažejo, da se je skupni promet na stacionarnih in mobilnih omrežjih med pandemijo covida-19 znatno povečal; v zvezi s tem poudarja, da trdna digitalna infrastruktura, tj. zelo visokozmogljiva omrežja, ni le osnovni pogoj za uspešno upravljanje morebitnih podobnih kriz, temveč tudi za digitalizacijo evropskih gospodarstev in uprav; poziva države članice, naj pospešijo uvajanje omrežij 5G, pri tem pa obravnavajo varnostna vprašanja, povezana s proizvajalci infrastrukture;

113. Komisiji izraža priznanje za podporo raziskav in inovacij v zvezi s covidom-19, in sicer s sprostitvijo potrebnih sredstev Evropske investicijske banke za pospešeni razvoj cepiva in podporo 18 projektom v okviru izrednih ukrepov programa Obzorje 2020; poudarja, kako pomembni so nadaljnji nujni ukrepi za takojšnjo diagnozo novega koronavirusa, zdravljenje bolezni, ki jo povzroča, in cepljenja proti njemu; pozdravlja prizadevanja za uvedbo dodatnega financiranja v sklopu pobude za inovativna zdravila – javno-zasebnega partnerstva med Komisijo in farmacevtskim sektorjem, da bi zagotovili hiter dostop do zdravil in diagnostičnih orodij; meni, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje in odprto znanost, da bi se izmenjevali primeri dobre prakse na področju raziskav in inovacij v boju proti covidu-19;

114. poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje na področju spremljanja tveganj na svetovni ravni, poleg tega je treba oblikovati okvire za oceno tveganja, države članice pa morajo skupaj vzpostaviti sisteme za odzivanje; meni, da bi takšno sodelovanje privedlo do boljše pripravljenosti na prihodnje izredne razmere in okrepilo medsebojno zaupanje držav članic glede njihovega strokovnega znanja;

115. poudarja, da je za sedanjo in prihodnje krize potreben učinkovit odziv sektorja raziskav in razvoja, ki ga je treba podpreti z novim pristopom k financiranju raziskav; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenadnega odstopa profesorja Maura Ferrare s položaja predsednika Evropskega raziskovalnega sveta – agencije, ki podpira pionirske raziskave za odziv na pandemijo koronavirusa – ob katerem je izjavil, da se je EU na covid-19 odzvala neustrezno in da je neuspešna pri financiranju znanstvenikov za namene spopadanje s pandemijo; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju pravil za izredne razmere, med drugim tudi o spremembi splošnega pravila v okviru programa Obzorje 2020 Evropa glede znanstvene odličnosti, da bi se v izrednih razmerah merilo učinka na družbo in gospodarstvo obravnavalo kot prednostno ter da bi se uvedli skrajšani postopki in omejile zelo birokratske zahteve, ki veljajo za prosilce za sredstva;

116. spodbuja Komisijo, naj preveri, ali spletne potovalne agencije spoštujejo veljavne nacionalne predpise v zvezi s preklicem in povračilom stroškov za rezervacije potovanj, da bi zagotovili popolno zaščito potrošnikov in ekonomsko vzdržnost malih in srednjih podjetij;

117. poziva Komisijo, naj ob koncu izrednih razmer organizira in začne izvajati svetovno kampanjo obveščanja o turizmu, da bi Evropi pomagala postati prva turistična destinacija na svetu;

118. podpira, da bi ustrezno uvedli odstopanje od člena 33(2) uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, v katerem je za obdobje od leta 2014 do leta 2020 najdaljši čas začasnega prenehanja ribolovnih dejavnosti, v katerem je plovilo upravičeno do financiranja, omejen na šest mesecev; glede na to, da je zdaj leto 2020, ko se programsko obdobje končuje in je izvajanje operativnih programov že v zreli fazi, meni, da bi bilo treba v času krize javnega zdravja narediti izjemo;

119. meni, da bi bilo treba uvesti odstopanje, ki bi omogočilo prenos sredstev iz prednostnih nalog in/ali področij, za katere so namenjena v uredbi, na druga ustrezna prednostna področja;

120. podpira javnozdravstvene ukrepe v ribogojstvu, ki omogočajo, da se s sredstvi sklada za pomorstvo in ribištvo prispeva k nadomestilu za začasno prenehanje dejavnosti zaradi covida-19;

121. poziva Komisijo, naj ribičem omogoči, da bodo v naslednje leto prenesli več kot sedanjih 10 % svojih ribolovnih kvot, kot je določeno v uredbi o prožnosti ali členu 15(9) osnovne uredbe;

Zunanje meje

122. odločno podpira nedavne ukrepe grških oblasti, katerih namen je omejiti množične migracijske tokove in s tem morebitno širjenje virusa, med drugim tudi odločitev, da se za obdobje enega meseca ne sprejemajo prošnje za azil v skladu s členom 78(3) PDEU, ki omogoča sprejetje začasnih ukrepov v primerih, ko zaradi množičnega prihoda ljudi pride do izrednih razmer;

123. obžaluje vsak poskus tretjih držav, da migracijski pritisk uporabijo za pridobivanje političnih koristi;

124. priporoča, naj Komisija in države članice okrepijo zdravstveno pomoč za grške otoke in druga žarišča v EU z velikim številom migrantov, da bi zagotovile zgodnje odkrivanje okužb s koronavirusom ter ustrezno pomoč in osamitev bolnih oseb; poudarja, da je treba preprečiti, da bi migranti še naprej nezakonito prihajali na grške otoke, saj so razmere tam že zdaj kritične, širjenje okužb s koronavirusom pa je morda že ušlo izpod nadzora;

125. poziva Komisijo, naj opravi pravno oceno glede možnosti razširitve področja uporabe v okviru vojaške operacije Evropske unije v Sredozemlju (IRINI), da bi vzpostavili pomorsko blokado pred obalo Libije ter tako preprečili nadaljnje nezakonite odhode migrantov; poziva države članice, naj razmislijo o pravnih ukrepih, s katerimi bi preprečili, da bi nevladne organizacije začele v Sredozemlju izvajati nove reševalne operacije;

126. ugotavlja, da hudodelci izkoriščajo izredne razmere, na primer pri goljufijah z zdravili; poziva vse nacionalne organe držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, naj čim bolj izkoristijo ustrezne organe EU, kot sta Europol in Eurojust, ter naj si prizadevajo za dobro medsebojno sodelovanje, zlasti na mejah;

Mednarodna trgovina

127. svari pred neupravičenimi protekcionističnimi ukrepi, ki škodujejo svetovnemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za dosego sporazuma o reformi Svetovne trgovinske organizacije, in pozdravlja vzpostavitev začasnega postopka za reševanje sporov, dokler pritožbeni organ te organizacije ne bo ponovno deloval; poudarja, da je ponovna oživitev izvoza pomembna za gospodarsko okrevanje EU in bo velikega pomena tudi v prihodnje, saj je treba dobavne verige in trge po vsem svetu ohraniti, ter poziva zlasti partnerice skupin G7 in G20, naj storijo enako;

128. poziva Komisijo, naj določanje uvoznih tarifnih kvot visokokakovostnega mesa prilagodi novimi tržnim razmeram ter tako podpre evropski sektor mesa;

129. je zaskrbljen, ker zamuda pri pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom zaradi pandemije povečuje možnosti za izstop brez dogovora;

Zunanji odnosi

130. poziva k usklajeni globalni strategiji za boj proti pandemiji covida-19 po vsem svetu in EU poziva, naj pri ustreznem svetovnem odzivu prevzame vodilno vlogo; poudarja pomen kriznega upravljanja, hitrih ukrepov in tehnične pomoči EU, namenjene državam v razvoju in njihovim zdravstvenim sistemom v krizi, ki je posledica pandemije covida-19; poudarja vlogo nevladnih organizacij, zlasti pri zagotavljanju najnujnejše medicinske opreme in napotitvi zdravstvenega osebja;

131. opozarja na vlogo evropske solidarnostne enote, ki podpira nevladne organizacije pri zagotavljanju pomoči najranljivejšim, kot so starejši in invalidi, pomaga pa tudi tistim, ki so pod pritiskom in delajo v izrednih razmerah, kot so zdravstveni delavci, na primer z zagotavljanjem otroškega varstva, kadar je to potrebno;

132. poziva k nepristranski preiskavi povezav med Svetovno zdravstveno organizacijo in Kitajsko, zlasti v zvezi z nekritično uporabo kitajskih propagandnih informacij v uradnih sporočilih Svetovne zdravstvene organizacije; poudarja, da je treba to organizacijo reformirati, da bi postala bolj neodvisna;

133. poziva k preiskavi o izvoru koronavirusa na ravni EU in morebitne odgovornosti kitajske komunistične vlade v zvezi z njegovim širjenjem;

134. poudarja, da lahko nekatere avtoritarne države svetovno krizo, kot je ta, uporabijo za okrepitev hibridnega vojskovanja in sovražne propagande proti sosednjim državam ter EU in njenim državam članicam, pa tudi za zatiranje notranjih opozicijskih sil in zagovornikov človekovih pravic;

135. ugotavlja, da so strokovnjaki Tajvana še naprej izključeni s srečanj odbora Svetovne zdravstvene organizacije za izredne razmere v Ženevi, čeprav so v Tajvanu številni potrjeni primeri okužbe, in da med Svetovno zdravstveno organizacijo in tajvanskimi centri za nadzor bolezni skorajda ni komunikacije o novem koronavirusu, saj je bil Tajvan iz te organizacije izključen; meni, da lahko izkušnje, ki jih ima Tajvan pri uspešnem reševanju pomembnih zdravstvenih problemov, koristijo ne le na regionalni, temveč tudi na svetovni ravni, in da je zato treba Tajvan pozvati, naj na primeren in konkreten način sodeluje v dejavnostih in mehanizmih ter na srečanjih Svetovne zdravstvene organizacije, tudi na prihodnjih zasedanjih njene skupščine in srečanjih njenega odbora strokovnjakov za izredne razmere; v skladu s tem skupščino Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi ponovno poziva, naj Tajvanu podeli status opazovalca; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj uradno podprejo sodelovanje Tajvana v Svetovni zdravstveni organizaciji;

136. opozarja na usklajene dezinformacijske kampanje, ki jih prek spleta in zunaj njega izvajajo akterji s podporo tretjih držav, ki izkoriščajo sedanjo krizo, da bi omajali zaupanje v demokratične institucije držav članic in njihovo verodostojnost, pri čemer izkoriščajo sedanji kaos in negotovost, njihov edini namen pa je uveljavljanje lastne politične agende; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva okrepiti ustrezne organe, kot je projektna skupina Stratcom v Evropski službi za zunanje delovanje, da bi se učinkovito borili proti dezinformacijam; meni, da je najučinkovitejše sredstvo proti njim krepitev medijske pismenosti, pa tudi novinarstva in medijev po vsej EU; poziva EU, naj uporabi vsa razpoložljiva komunikacijska orodja (informacijske in komunikacijske dejavnosti, stike s ključnimi mediji in novinarji, družabna omrežja itd.), tako da zagotovi koristno komunikacijsko politiko za državljane, in sicer s preventivnimi in verodostojnimi informacijami, da bi lahko evropske državljane opozorili na resnična tveganja;

 

°

° °

137. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

[1] UL L 347, 20.12.2013, str. 924.

Zadnja posodobitev: 15. april 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov