Predlog resolucije - B9-0169/2020Predlog resolucije
B9-0169/2020

PREDLOG RESOLUCIJE o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga

10.6.2020 - (2020/2665(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Hilde Vautmans, Abir Al Sahlani, Petras Auštrevičius, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Engin Eroglu, Bernard Guetta, Moritz Körner, Nathalie Loiseau, Javier Nart, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Marie Pierre Vedrenne, Charles Goerens
v imenu skupine Renew

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0169/2020

Postopek : 2020/2665(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0169/2020
Predložena besedila :
B9-0169/2020
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9-0169/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga

(2020/2665(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu[1],

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 29. maja 2020 o Hongkongu,

 ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

 ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ter vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je odločitev kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa z dne 28. maja 2020, da v Hongkongu uvede nov zakon o nacionalni varnosti in s tem v celoti zaobide zakonodajni proces Hongkonga, zadnji in najbolj očiten poskus Pekinga v njegovih dolgoletnih prizadevanjih za omejitev svobode in avtonomije Hongkonga in državljanskih svoboščin njegovih državljanov;

B. ker temeljni zakon Posebnega upravnega območja Hongkong vsebuje določbe, ki Hongkongu zagotavljajo avtonomijo pri ohranjanju varnosti in reda (člen 14) ter pri sprejemanju lastne zakonodaje, s katero se prepove izdaja, odcepitev, upor ali prevrat proti Centralni ljudski vladi (člen 23);

C. ker je Peking aprila in maja 2020, ko je bila pozornost sveta pretežno usmerjena v veliko naraščanje števila smrtnih žrtev v pandemiji COVID-19, izkoristil krizo in podvojil prizadevanja za prevzem oblasti v Hongkongu, pri tem pa je bilo utišanih, aretiranih in preganjanih na stotine prodemokratičnih aktivistov in opozicijskih skupin; ker stalni odbor kitajskega zakonodajalca nove predpise določa sam, ne da bi se posvetoval s hongkonškimi zakonodajalci, čeprav to zahteva načelo „ena država, dva sistema“;

D. ker bi bilo v skladu s predlaganim nacionalnim varnostnim načrtom mogoče prepovedati in preganjati skupine aktivistov, sodišča bi lahko naložila dolge zaporne kazni za kršitve nacionalne varnosti, kitajske varnostne službe bi lahko odkrito delovale v mestu, nova prepoved terorizma pa bi kitajskim organom in ter varnostnim in vojaškim silam dala obsežno in nekontrolirano diskrecijsko pravico za delovanje v Hongkongu, kar je očitna kršitev temeljnega zakona države;

E. ker hongkonška voditeljica Carrie Lam zagovarja zakonodajo, ki jo predlaga Peking, in priznava, da v Hongkongu ne bo javnega posvetovanja o varnostnem načrtu, ter trdi, da pravice in svoboščine niso absolutne;

F. ker kitajsko sodstvo ne deluje neodvisno od vlade in Kitajske komunistične partije in je znano po samovoljnih pridržanjih, mučenju in drugih oblikah slabega ravnanja, resnih kršitvah pravice do poštenega sojenja, prisilnih izginotjih in različnih sistemih pridržanja brez možnosti stikov in sojenja;

G. ker je bilo 27. maja 2020 v Hongkongu aretiranih več kot 360 prodemokratičnih aktivistov, ko so demonstrirali proti kitajskemu zakonu proti vstajam, ki kriminalizira sramotitev kitajske himne;

H. ker je hongkonška policija ukrepe za omejevanje socialnih stikov zaradi bolezni COVID-19 izkoristila za to, da je z odvečno in čezmerno silo nastopila proti večinoma miroljubnim protestnikom, pri tem pa uporabila solzivec, gumijaste naboje, izstrelke v vrečkah in obrambna razpršila;

I. ker je mednarodna medstrankarska koalicija pod vodstvom nekdanjega guvernerja Hongkonga lorda Pattena, ki se ji je doslej pridružilo 893 parlamentarcev in nosilcev političnega odločanja iz 42 držav, podala izjavo, v kateri obsoja, da Peking v Hongkongu enostransko uvaja zakonodajo o nacionalni varnosti, in poziva vlade, ki se z njo strinjajo, naj se združijo proti tej „očitni kršitvi skupne izjave Kitajske in Velike Britanije“;

J. ker neposredna uvedba zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu s strani pekinških oblasti znatno spodkopava avtonomijo Hongkonga; ker je to povsem v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Kitajske, ki izhajajo iz pravno zavezujoče skupne izjave Kitajske in Velike Britanije, ki je registrirana pri OZN;

K. ker bi predlagani zakon usodno spodkopal okvir „ena država, dva sistema“ in s tem povečal možnost kazenskega pregona za politična dejanja v Hongkongu in spodkopal obstoječe zaveze za zaščito njegovih prebivalcev, vključno s tistimi iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

1. odločno obsoja nenehno in vse večje vmešavanje Kitajske v notranje zadeve Hongkonga;

2. poudarja, da se EU strinja s pomisleki državljanov Hongkonga glede predlaganega zakona o nacionalni varnosti; poudarja, da ima zakon daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, za EU in za tuje državljane ter bo škodoval poslovnemu zaupanju v Hongkong in ogrozil obete za prihodnost mednarodnega poslovanja;

3. podpira oceno podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da je potrebna nova in bolj trdna strategija do bolj samozavestne Kitajske, ki jo vodi avtoritarni režim, ter odprt in odkrit dialog; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se bolj zavzameta za podporo nadaljnji pravni avtonomiji Hongkonga; poudarja, da je to bistvenega pomena, da bodo zagovorniki demokracije v Hongkongu in širša mednarodna skupnost vedeli, da bo EU spoštovala svoje temeljne vrednote svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države;

4. poudarja, da mora mednarodna skupnost tesno sodelovati, da bo lahko izvajala pritisk na Peking in zagotovila, da bo njegovo ravnanje v skladu z mednarodnimi zavezami iz skupne izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984;

5. poudarja, da sta blaginja in privlačnost Hongkonga za mednarodne vlagatelje odvisni od vladavine prava, kot je zapisano v njegovem temeljnem zakonu; zato izraža globoko zaskrbljenost, da bo trajna kršitev avtonomnega okvira upravljanja Hongkonga močno vplivala na gospodarstvo države in njeno mednarodno podobo;

6. poziva Svet, naj doseže napredek pri okviru EU za človekove pravice, tako da uporabi model, podoben ameriškemu Magnitskijevemu zakonu, in obravnava kršitve človekovih pravic ter uvede svetovne sankcije proti posameznikom, ki so obtoženi kršitev človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj; meni, da bi ta okvir za človekove pravice lahko uporabili za uvedbo sankcij po vzoru Magnitskijevega zakona proti voditeljem, ki izvajajo represijo nad Hongkongom in njenimi prebivalci ter so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba takšne sankcije obravnavati in po možnosti uskladiti z demokratičnimi zavezniki, kot so Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska in Južna Koreja;

7. poudarja, da je EU največja izvozna destinacija Kitajske; meni, da bi morala EU uporabiti svoj gospodarski vpliv in se zoperstaviti kitajskemu zatiranju človekovih pravic;

8. poziva prihodnje nemško predsedstvo Sveta Evropske unije, naj razmere v Hongkongu prednostno obravnava na prihodnjem vrhu s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Leipzigu;

9. poudarja, da sedanje razmere krepijo njegovo prepričanje, da mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomemben element pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko;

10. poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj nemudoma izpusti miroljubne protestnike in vse osebe, ki so bile med protesti ali tik pred njimi pridržane zaradi miroljubnega izvajanja svobode do izražanja, ter umakne vse obtožbe zoper njih;

11. poziva, naj se izvede neodvisna, nepristranska, učinkovita in hitra preiskava policijskega nasilja nad protestniki;

12. podpira zamisel o imenovanju posebnega poročevalca OZN za ocenjevanje razmer na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Hongkongu, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za uresničitev te zamisli;

13. upa, da se bodo EU in njene države članice pridružile pobudi za ustanovitev mednarodne kontaktne skupine za spremljanje razmer v Hongkongu in usklajevanje skupnih ukrepov;

14. izraža veliko zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na področju državljanskih pravic, političnih pravic in svobode tiska; je močno zaskrbljen zaradi vse večjih pritiskov na novinarje in posledično vse pogostejšo samocenzuro, zlasti pri poročanju o občutljivih vprašanjih na celinskem delu Kitajske in v zvezi z vlado Posebnega upravnega območja Hongkong;

15. poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj zagotovi svobodne in poštene volitve zakonodajnega sveta septembra 2020; poziva Kitajsko, naj se ne vmešava v volilne postopke v Posebnem upravnem območju Hongkong; verjame, da bo EU v Posebno upravno območje Hongkong poslala misijo za opazovanje volitev; 

16. poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o konkretnih ukrepih, s katerimi bi nudili azil in zaščito hongkonškim aktivistom in prodemokratičnim skupinam, ki jih preganjajo kitajski organi;

17. poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj razmislijo, kako bi lahko učinkovito uporabile ustrezne mehanizme za nadzor izvoza in tehnologije za kibernetski nadzor; v zvezi s tem poziva sozakonodajalca, naj se dogovorita o skupnem stališču glede reforme uredbe o blagu z dvojno rabo; poudarja, da je nadalje razvil in okrepil predlog Komisije o vključitvi strogega nadzora nad izvozom blaga s seznama tehnologije za kibernetski nadzor, in blaga, ki ga ni na seznamu;

18. si prizadeva za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, s katerimi bi Kitajski, predvsem pa Hongkongu, onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic;

19. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj vztrajajo in te pomisleke izrazijo v dialogu z vladama Posebnega upravnega območja Hongkong in Kitajske;

20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter izvršni predsednici in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.

 

Zadnja posodobitev: 15. junij 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov