Predlog resolucije - B9-0171/2020Predlog resolucije
B9-0171/2020

PREDLOG RESOLUCIJE o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnost, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga

10.6.2020 - (2020/2665(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Kati Piri, Evelyne Gebhardt, Tonino Picula
v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0169/2020

Postopek : 2020/2665(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0171/2020
Predložena besedila :
B9-0171/2020
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9-0171/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnost, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga

(2020/2665(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Hongkongu, zlasti z dne 17. julija 2019 o razmerah v Hongkongu[1], z dne 24. novembra 2016 o primeru Gui Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem[2], z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu[3], z dne 15. decembra 2005 o stanju človekovih pravic v Tibetu in v Hongkongu[4], z dne 8. aprila 2003 o tretjem in četrtem letnem poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o posebnem upravnem območju Hongkong[5], z dne 19. decembra 2002 o Hongkongu[6], z dne 26. oktobra 2000 o prvem in drugem letnem poročilu Komisije o posebnem upravnem območju Hongkong[7], z dne 8. oktobra 1998 o sporočilu Komisije Svetu o Evropski uniji in Hongkongu: obdobje po letu 1997[8] in z dne 10. aprila 1997 o razmerah v Hongkongu[9],

 ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko[10] in z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko[11],

 ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu z dne 13. decembra 2017, 20 let po predaji[12],

 ob upoštevanju temeljnega zakona posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

 ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

 ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice Parlamentu in Svetu z dne 8. maja 2019 z naslovom „Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo za leto 2018 (JOIN(2019)0008) in drugih 20 podobnih poročil,

 ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu,

 ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice Parlamentu in Svetu z dne 12. marca 2019 z naslovom „EU-Kitajska: strateška vizija“ (JOIN(2019)0005),

 ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

 ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika z dne 22. maja 2020 in z dne 29. maja 2020,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 jamči, temeljni zakon posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990 pa določa, da bo Hongkong ohranil samostojnost in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter osnovne pravice in svoboščine, vključno s svobodo govora, zbiranja, združevanja in tiska še 50 let po predaji suverenosti; ker skupna izjava in temeljni zakon določata načelo „ena država, dva sistema“, o katerem sta se dogovorila Kitajska in Združeno kraljestvo;

B. ker je leta 2003 vlada Hongkonga poskušala sprejeti zakon o nacionalni varnosti (zakonske določbe) iz leta 2003, da bi izpolnila zahtevo iz člena 23 ustave, da mora samostojno izvajati zakonodajo o nacionalni varnosti; ker je bil zakon po množičnih demonstracijah opuščen;

C. ker je bila leta 2019 predlagana sprememba zakona o izročitvah, ki bi omogočila izročanje Kitajski, kar je sprožilo velike proteste v Hongkongu v obdobju 2019–2020, pozneje pa je bil predlog umaknjen;

D. ker je 13. nacionalni ljudski kongres na tretjem zasedanju razpravljal o predlogu zakona „Sklep Nacionalnega ljudskega kongresa o vzpostavitvi in dokončanju pravnega sistema posebnega upravnega območja Hongkong in mehanizmov za izvajanje za ohranjanje nacionalne varnosti“, ki ga je v pregled predložil stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa; ker je bil sklep razglašen 28. maja 2020; ker osnutek zakona vsebuje sedem členov: člen 1 poudarja pomen „ene države, dveh sistemov“ in „odločanja v skladu z zakonom“ ter določa, da bo država dokončala pravne in izvršilne mehanizme za ohranitev nacionalne varnosti; člen 2 določa, da bo država ustavila in kaznovala uporabo Hongkonga s strani „čezmorskih sil“ za separatistične, subverzivne ali uničevalne dejavnosti; člen 3 določa, da je ohranjanje suverenosti Kitajske ustavna odgovornost Hongkonga, poleg tega pa se v njem zahteva, da Hongkong „čim prej“ uveljavi nacionalno varnostno zakonodajo, od njegove izvršilne oblasti, zakonodaje in sodstva pa, da ustavijo in kaznujejo ravnanje, ki ogroža nacionalno varnost; v členu 4 se od Hongkonga zahteva, da ustanovi institucije za zaščito nacionalne varnosti in zagotovi prisotnost centralne vlade v Hongkongu, da se ohrani nacionalna varnost; v členu 5 se zahtevajo redna poročila izvršnega voditelja Hongkonga o nacionalni varnosti; s členom 6 se pooblašča stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa, da pripravi zakon o nacionalni varnosti in ga nato vključi v Prilogo III k temeljnemu zakonu; člen 7 določa, da sklep kot celota začne učinkovati z razglasitvijo;

E. ker člen 18(3) temeljnega zakona določa, da morajo biti zakoni, ki jih v Prilogo III k temeljnemu zakonu doda stalni odbor Nacionalnega ljudskega kongresa, omejeni na zakone, ki se nanašajo na obrambne in zunanje zadeve, pa tudi na druge zadeve v zvezi z avtonomijo posebnega upravnega območja Hongkong, kot je določeno v tem zakonu, zato obstajajo resni dvomi v to, da bi člen 18(3) stalnemu odbori zagotavljal pristojnost sprejemanja zakonodaje s teh področij v Hongkongu;

F. ker obstaja resen dvom v zvezi z dvema vidikoma, ki ju ureja zakon: prvič, odsotnost posvetovanj in dejstvo, da ni bilo zagotovljeno, da bodo morebitni zakoni v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki je „zakoreninjen v temeljnem zakonu“; drugič, prisotnost varnostnih organov celinske Kitajske, o kateri se razpravlja v členu 4 sklepa, ni pa jasno, ali bi bili njihovi zastopniki zavezani spoštovati hongkonško pravo, ali kako bi njihova uporaba lahko bila združljiva s členom 22(1) temeljnega zakona, ki prepoveduje vmešavanje v zadeve, ki jih „samostojno“ upravlja posebno upravno območje Hongkong;

G. ker so vsedemokratični tabor v Hongkongu, organizacije za človekove pravice in mednarodna skupnost kritizirali odločitev kot grožnjo načelu „ena država, dva sistema“, pravno državo in državljanske svoboščine ter kot neposredno kršitev mednarodnih zavez Kitajske;

H. ker je 6. junija 2020 17 od 18 okrožnih svetov imelo skupno sejo, na kateri so razpravljali o zakonodaji na področju nacionalne varnosti, pri čemer je sodelovalo 329 od 458 svetnikov, vseh 17 okrožnih svetov pa je sprejelo predlog, da bodo zahtevali umik zakonodaje o nacionalni varnosti;

I. ker EU in Evropski parlament močno podpirata načelo „ena država, dva sistema“ in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga pod Kitajsko;

J. ker so prebivalci Hongkonga v zadnjih letih večkrat šli na ulice v ogromnem številu in uveljavili svojo temeljno pravico do zbiranja in protestiranja; ker ta zakon, namesto da bi zmanjšal sedanje napetosti v hongkonški politiki in družbi, še dodatno krepi sedanje nemire; ker zaščita svobode zbiranja in govora v Hongkongu s prepovedjo „prevratniškega delovanja“ kot dejanja, ki ogroža nacionalno varnost Kitajske, ni več zagotovljena;

K. ker novi zakon o nacionalni varnosti pooblašča vlado Hongkonga, ki jo je imenovala Kitajska, za zatiranje miroljubnih protestnikov, in sicer za „dejanja in dejavnosti, ki ogrožajo nacionalno varnost“, s pomočjo Ljudske republike Kitajske in posebnih varnostnih agencij Hongkonga; ker naj bi organi pregona celinske Kitajske nezakonito delovali v Hongkongu; ker je vsako delovanje organov kazenskega pregona iz Ljudske republike Kitajske v Hongkongu huda kršitev načela „ena država, dva sistema“;

L. ker je prodemokratični tabor na volitvah v okrožne svete v Hongkongu 24. novembra 2019 dosegel prepričljivo zmago z 388 od 479 sedežev in 17 od 18 okrožnih svetov, medtem ko je volilna udeležba znašala71 %, kar je več kot kadarkoli prej;

M. ker ima Evropska unija resne pomisleke glede zakonodaje Kitajske o nacionalni varnosti za Hongkong; ker gre za občutljivo vprašanje, ki ima lahko daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, državljane EU in tuje državljane, organizacije civilne družbe iz EU in mednarodne skupnosti, pa tudi za poslovno zaupanje v Hongkong; ker ima približno 2 200 podjetij EU svoj sedež v Hongkongu, približno 350 000 državljanov EU pa tam prebiva; ker bi se z uveljavitvijo zakonodaje o nacionalni varnosti povečalo tveganje za državljane EU v Hongkongu;

1. obsoja enostransko uvedbo zakonodaje o nacionalni varnosti s strani Pekinga v Hongkongu, saj gre za celovit napad na avtonomijo mesta, pravno državo in temeljne svoboščine; poudarja, da je celovitost načela „ena država, dva sistema“ resno ogrožena;

2. poziva k popolnemu umiku zakona „Sklep Nacionalnega ljudskega kongresa o vzpostavitvi in dokončanju pravnega sistema posebnega upravnega območja Hongkong in mehanizmov za izvajanje za ohranjanje nacionalne varnosti“, ki bi škodoval mednarodnemu statusu Hongkonga, saj bi spodkopal njegovo avtonomijo, neodvisnost pravosodnega sistema in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bo zakon povzročil beg talentov ter vplival na poslovne procese in je v zadnjih tednih sprožil nove proteste v Hongkongu;

3. poudarja, da bi se uvedba načrtovane zakonodaje o nacionalni varnosti štela za kršitev zavez in obveznosti Ljudske republike Kitajske po mednarodnem pravu, in sicer skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije, ter bi lahko resno škodovala odnosu zaupanja med Kitajsko in EU ter njunemu prihodnjemu sodelovanju;

4. poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, skupaj s pogajanji o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki sedaj potekajo, da pritisne na kitajske oblasti, da bi ohranile visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter temeljnih pravic in svoboščin državljanov in neodvisnih organizacij civilne družbe ter izboljšale razmere na področju človekovih pravic na celini in v Hongkongu; ponovno poziva k vključitvi zavezujočega poglavja o trajnostnem razvoju v sporazum in poziva k vključitvi stroge klavzule o kaznih za primere kršitev pogodbe;

5. poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje zakona o nacionalni varnosti za Hongkong obravnavajo kot najpomembnejšo prednostno nalogo na dnevnem redu načrtovanega vrha med EU in Kitajsko z vsemi 27 državami članicami ter naj odločno načnejo to vprašanje med diplomatskimi posvetovanji v okviru priprav na vrh;

6. odločno obsoja vse kršitve človekovih pravic v Hongkongu, zlasti samovoljne aretacije, izročitve, prisilna priznanja, tajna pridržanja in kršitve svobode objavljanja in izražanja; poziva k takojšnjemu prenehanju kršenja človekovih pravic in političnega ustrahovanja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o praksah skrivnega pridržanja, mučenja in grdega ravnanja ter izsiljenih priznanj;

7. poziva k takojšnji izpustitvi vseh hongkonških mirnih protestnikov, vključno z Martinom Leejem, Margaret Ng, Leejem Cheuk-yanom, Bennyjem Taiem, Jimmyjem Laiem, Albertom Hojem in Leung Kwoghom, ter k umiku vseh obtožb proti njim; poziva, naj se izvedejo neodvisne, nepristranske, učinkovite in hitre preiskave policijskega nasilja nad protestniki;

8. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi švedskega knjigarnarja Gui Minhaja, zaprtega v Ljudski republiki Kitajski;

9. poziva institucije EU in države članice, naj ponudijo vso potrebno podporo aktivistom za človekove pravice v Hongkongu, pri tem pa naj v celoti uporabijo ustrezne smernice EU;

10. poziva države članice, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj storijo vse potrebno, da bi sklicale sejo po t. i. formuli Arria in z aktivisti in predstavniki nevladnih organizacij ter posebnimi poročevalci OZN razpravljale o razmerah v Hongkongu; v zvezi s tem poziva, naj se preuči možnost, da generalni sekretar OZN ali visoki komisar OZN za človekove pravice imenuje posebnega odposlanca OZN za razmere v Hongkongu;

11. poziva institucije EU in države članice, naj spremljajo priprave na volitve v zakonodajni svet (načrtovane za mesec september) ter o njih poročajo, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo temu, ali se kandidate diskriminatorno ovira pri kandidiranju na volitvah in ali se bo nova zakonodaja o nacionalni varnosti uporabila za oviranje volilnega procesa in spodkopavanje temeljnih in političnih pravic državljanov posebnega upravnega območja Hongkong, ki jih določa temeljni zakon;

12. ponovno poziva k sistematični reformi, s katero bi za položaj izvršnega predsednika in članov zakonodajnega sveta uvedli neposredne volitve, kakor določa temeljni zakon, in poziva k dogovoru o sistemu volitev, ki bi bil povsem demokratičen, pravičen, odprt in pregleden, prebivalcem posebnega upravnega območja Hongkong pa bi omogočal, da bi na vse vodstvene položaje izvolili svoje kandidate ali kandidirali za ta mesta;

13. poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, s katerimi bi Kitajski onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje človekovih pravic;

14. poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor o svetovnem sistemu sankcij EU za kršitve človekovih pravic, in poziva Svet, naj sprejme usmerjene sankcije in zamrzne sredstva kitajskim uradnikom, odgovornim za oblikovanje in izvajanje politike, s katero se kršijo človekove pravice;

15. želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do te države zavzela odločno, jasno in enotno stališče; nadalje opozarja, da se je Kitajska s svojim procesom reform in vedno večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva EU, naj začne dialog s Kitajsko, zato da se bo držala teh zavez;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter zakonodajnemu svetu Hongkonga.

 

Zadnja posodobitev: 15. junij 2020
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov