Postopek : 2020/2664(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0172/2020

Predložena besedila :

B9-0172/2020

Razprave :

PV 18/06/2020 - 14
CRE 18/06/2020 - 14

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0176

<Date>{15/06/2020}15.6.2020</Date>
<NoDocSe>B9‑0172/2020/REV</NoDocSe>
PDF 200kWORD 60k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v okviru krize zaradi covida-19</Titre>

<DocRef>(2020/2664(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Dragoș Pîslaru, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Monica Semedo, Cristian Ghinea, Vlad‑Marius Botoş, Nicolae Ştefănuță, Sylvie Brunet, Ramona Strugariu, Marie‑Pierre Vedrenne, Stéphane Bijoux, Véronique Trillet‑Lenoir, Clotilde Armand, Anna Júlia Donáth, Ilana Cicurel, Abir Al‑Sahlani, Radka Maxová, Dacian Cioloş, Dragoş Tudorache</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Jeroen Lenaers, Ioan‑Rareş Bogdan, Gheorghe Falcă, Traian Băsescu, Mircea‑Gheorghe Hava, Marian‑Jean Marinescu, Dan‑Ștefan Motreanu, Gheorghe‑Vlad Nistor, Loránt Vincze, Cristian‑Silviu Buşoi</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Agnes Jongerius, Gabriele Bischoff, Dan Nica, Victor Negrescu, Tudor Ciuhodaru, Mihai Tudose, Rovana Plumb, Adrian‑Dragoş Benea, Carmen Avram, Claudiu Manda, Maria Grapini, Corina Crețu</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Petra De Sutter, Mounir Satouri, Damian Boeselager, Katrin Langensiepen, Ernest Urtasun, Rasmus Andresen, Diana Riba i Giner, Thomas Waitz, Romeo Franz</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Elżbieta Rafalska, Cristian Terheş</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Marc Botenga, Nikolaj Villumsen, Leila Chaibi, Manon Aubry, Pernando Barrena Arza, Marisa Matias, Anne‑Sophie Pelletier, José Gusmão</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9‑0172/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v okviru krize zaradi covida-19

(2020/2664(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju členov 4, 9, 26(2), 45, 46, 48, 151, 153 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 5, 6, 10, 12 in 16,

 ob upoštevanju Listine skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju Direktive 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev[1],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji[2],

 ob upoštevanju Direktive 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev[3],

 ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela[4],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo[5],

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[6],

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[7],

 ob upoštevanju Direktive Sveta z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)[8],

 ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[9],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[10],

 ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)[11],

 ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu[12],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije[13],

 ob upoštevanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav[14],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19 (C(2020)3250),

 ob upoštevanju skupne izjave evropskih socialnih partnerjev v kmetijstvu – skupine delodajalcev pri strokovnih kmetijskih združenjih v EU (GEOPA-COPA) in Evropske zveze sindikatov v sektorju hrane, kmetijstva in turizma (EFFAT) – z dne 15. maja 2020 o napotitvi sezonskih delavcev iz evropskih držav v EU,

 ob upoštevanju skupnih izjav socialnih partnerjev v sektorju gostinstva – EFFAT in krovnega združenja hotelov, restavracij in kavarn (HOTREC) – z dne 11. marca 2020 in 27. aprila 2020,

 ob upoštevanju smernic socialnih partnerjev v živilskopredelovalni industriji EFFAT in FoodDrinkEurope z dne 9. aprila 2020 za zaščito zdravja in varnosti delavcev v živilski dejavnosti med pandemijo covida-19,

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji[15],

 ob upoštevanju Direktive 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici[16],

 ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah iz leta 2018, zlasti ciljev 5 in 22,

 ob upoštevanju skupnega evropskega časovnega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19,

 ob upoštevanju skupne izjave članov Evropskega sveta z dne 26. marca 2020,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2020 o smernicah za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2020 z naslovom COVID-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko (C(2020)2050),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[17],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi[18],

 ob upoštevanju agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev trajnostnega razvoja 3 in 8,

 ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter njenih konvencij in priporočil o delovnih razmerah,

 ob upoštevanju Mednarodne organizacije dela št. 184 (o varnosti in zdravju pri delu v kmetijstvu),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje (COM(2020)0550),

 ob upoštevanju smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 24. aprila 2020 z naslovom COVID-19: nazaj na delovna mesta – prilagajanje delovnih mest in zaščita delavcev,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je prosto gibanje delavcev pravica in temeljno načelo Evropske unije ter je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga; ker bi morala biti mobilnost delovne sile ne samo prosta, ampak tudi pravična; ker je v členu 45(2) PDEU določeno načelo enakega obravnavanja, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji; ker to načelo enako velja tudi za čezmejne in sezonske delavce, ki jim je treba v skladu z zakonodajo EU zagotoviti, da so obravnavani enako kot delavci, ki so državljani njihove države članice gostiteljice, tako z vidika pravic, delovnih pogojev kot varstva;

B. ker čezmejni delavci vključujejo osebe, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, da delajo v eni državi članici EU in imajo hkrati stalno prebivališče v drugi, pa tudi obmejne in napotene delavce; ker je obmejni delavec tisti delavec, ki je zaposlen na obmejnem območju države članice EU, a se vsak dan ali najmanj enkrat na teden vrača na obmejno območje sosednje države, v kateri stalno prebiva in katere državljan je; ker je napoteni delavec delavec, ki ga delodajalec na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, napotitve znotraj skupine ali najema prek agencije za začasno delo pošlje v drugo državo članico EU, da tam začasno opravlja delo; ker sezonski delavci vključujejo državljane EU in tretjih držav, ki potujejo v državo članico, da bi tam začasno živeli in opravljali dejavnost, ki je odvisna od menjavanja letnih časov;

C. ker več kot 17 milijonov državljanov EU živi in dela v državi EU, ki ni država, katere državljani so (3,9 % vse delovne sile v letu 2018); ker je v EU 1,5 milijona čezmejnih delavcev; ker se izvaja več kot 2,3 milijona napotitev, v okviru katerih se storitve opravljajo v drugi državi članici;

D. ker je pandemija covida-19 resna nevarnost za javno zdravje, saj vpliva na zdravje in življenje vseh ljudi, ki prebivajo v EU, ter sisteme zdravstvenega varstva v državah članicah; ker je kriza še dodatno prizadela evropsko družbo in evropsko gospodarstvo, zlasti delavce in sektorje, ki so najbolj na udaru; ker so prizadeti vsi delavci, ne glede na status; ker je izbruh pandemije osvetlil neločljivo povezavo med pravično in varno mobilnostjo;

E. ker je veliko čezmejnih in sezonskih delavcev ključnih pri zagotavljanju kritičnega blaga in storitev v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so kmetijstvo in proizvodnja hrane, promet, logistika, gradbeništvo, socialne storitve, vključno z oskrbo, socialnim delom in turizmom, pa tudi predelava in pakiranje hrane, ribištvo, gozdarstvo, zdravstvo in raziskave, informacijska tehnologija in farmacevtska industrija, industrija kritične infrastrukture in drugi sektorji, ter izjemno pomembnih pri vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva; ker lahko poslovni modeli nekaterih agencij za začasno delo in delodajalcev v teh sektorjih temeljijo na zmanjševanju stroškov dela in negotovih delovnih pogojih; ker inšpektorati za delo večkrat poročajo o kršitvah pravic čezmejnih in sezonskih delavcev v teh sektorjih;

F. ker so kriza in ukrepi držav članic za zajezitev in preprečitev širjenja virusa, zlasti zaprtje meja, začasne omejitve in kontrole na notranjih mejah, močno vplivali na čezmejne in sezonske delavce; ker so bile zaradi pandemije covida-19 zaprte meje in so številne gospodarske dejavnosti prenehale ali se prekinile, zaradi česar se je povečala brezposelnost in so nastale resne težave s selitvijo čezmejnih in sezonskih delavcev, ki so obtičali v državah članicah nekdanje zaposlitve brez prihodkov, zaščite ali prevoza in včasih prenočišča, dostopa do zdravstvene oskrbe ali hrane;

G. ker so številni čezmejni in sezonski delavci zaposleni na podlagi pogodb o delu za krajši čas, kar jim zagotavlja le majhno ali nikakršno varnost zaposlitve ter nezadostno ali celo nikakršno socialno varnost, pogosto pa so tudi pod nacionalnim pragom za upravičenost do socialnih prejemkov; ker mnogi čezmejni in sezonski delavci pogosto prihajajo iz revnih in ranljivih regij, manjšin in družbenih skupin, jim pogosto grozita revščina zaposlenih in socialna izključenost ter so lahko izpostavljeni potencialnim kršitvam pravic s strani njihovih zaposlovalcev, agencij ali delodajalcev, kar je pandemija še poslabšala; ker delavci, najeti za krajši čas, pogosto živijo v skupinskih nastanitvah, kar otežuje omejevanje socialnih stikov in povečuje njihovo tveganje za okužbo; ker je do velikih izbruhov okužb s covidom-19 prišlo v panogah, kot je proizvodnja hrane, verjetno pa se bodo taki izbruhi še naprej pojavljali v sektorjih in na delovnih mestih, kjer je brez uvedbe ustreznih ukrepov težko omejevati socialne stike;

H. ker so številni čezmejni in sezonski delavci v krizi zaradi covida-19 v zelo ranljivem položaju, kar zadeva delovne pogoje ter zdravje in varnost pri delu; ker so se v času krize pojavila zaskrbljujoča poročila o kršitvah pravic čezmejnih in sezonskih delavcev v zvezi z njihovimi delovnimi in življenjskimi pogoji, in sicer delovnim časom, minimalnimi plačami, nezakonitimi odpovedmi, standardi zdravja in varnosti pri delu, kot so odsotnost pisnih navodil in obvestil na delovnem mestu, nezagotavljanjem varnega prevoza in dostojne namestitve, ki bi ustrezala sanitarnim zahtevam in omogočala izvajanje ukrepov za omejevanje socialnih stikov, velikim pritiskom in neprilagojenimi delovnimi vzorci, ureditvijo napotitve in praksami podizvajanja, neupoštevanjem karantenskih omejitev in nezagotavljanjem podpore pri repatriaciji ter neustreznim zagotavljanjem osebne zaščitne opreme; ker so ta poročila in kriza na splošno razkrili in še poslabšali obstoječo negotovost številnih čezmejnih in sezonskih delavcev ter vrzeli pri izvajanju in izvrševanju obstoječe zakonodaje za njihovo zaščito; ker so mnogi čezmejni in sezonski delavci za svoj dohodek in tudi nastanitev v praksi odvisni od svojih delodajalcev ali agencij za začasno delo; ker so številni čezmejni in sezonski delavci po odpovedi delovnega razmerja končali na cesti; ker ti delavci zaradi svojih ranljivih okoliščin in zaradi pomanjkanja informacij ali iz strahu pred izgubo dohodka, nastanitve ali statusa rezidenta včasih težko prijavijo zlorabe ali uveljavljajo bolniško odsotnost v primeru bolezni;

I. ker je kriza močno prizadela tudi čezmejne samozaposlene osebe in podjetnike; ker mehanizmi in ukrepi, ki so jih države članice sprejele v času pandemije covida-19 za finančna nadomestila delavcem, samozaposlenih oseb in podjetnikov, temeljijo predvsem na nacionalnem trgu dela in pogosto ne zajemajo ustreznih določb za čezmejne delavce in čezmejne samozaposlene osebe;

J. ker se je več delavcev okužilo s covidom-19, v več državah članicah pa so bile tudi smrtne žrtve; ker so imeli nekateri od teh delavcev že pred krizo težave z dostopom do ustrezne oskrbe, zdravljenja in ustanov ter do zdravstvenega in socialnega zavarovanja, v nekaterih primerih pa sploh ne; ker imajo ti delavci težave tudi pri napredovanju in možnosti uveljavljanja bolniške odsotnosti;

K. ker je bil julija 2019 ustanovljen Evropski organ za delo, ki naj bi podpiral države članice in Komisijo pri učinkovitem izvajanju in izvrševanju prava Unije na področjih mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti; ker naj bi Evropski organ za delo popolno delovanje dosegle do leta 2024;

L. ker so bile pri zagotavljanju pomoči delavcem v času krize ključnega pomena organizacije civilne družbe in socialni partnerji, tako v njihovih domačih državah kot v državah članicah zaposlitve;

M. ker velika večina čezmejnih in sezonskih delavcev, ki so jih prizadeli ekonomski učinki pandemije covida-19, še vedno nima dostopa do ustreznih upravičenj v okviru socialne zaščite in varnosti, saj je pandemija še povečala ovire za koordinacijo med nosilci socialne varnosti v državah članicah; ker so se čezmejni in sezonski delavci znašli v položaju, ko niso nujno upravičeni do začasnih podpornih ukrepov, kot so sheme dela za krajši delovni čas, prilagojena nadomestila za brezposelnost in ukrepi za omogočanje dela od doma;

N. ker so v času krize nekatere države članice sprejele ukrepe za ublažitev ranljivosti, s katerimi se čezmejni in migrantski sezonski delavci srečujejo v okviru krize zaradi covida-19, in priznale njihovo vlogo v naših družbah;

O. ker je kriza močno prizadela tudi obmejne delavce in obmejne regije EU, kar zadeva zaposlovanje, dostop do delovnih mest in ureditve dela na daljavo, ter povzročila pravno negotovost glede veljavnega sistema socialne varnosti in davčnega sistema;

P. ker so v evropskem kmetijskem sektorju prihodki včasih pod povprečjem, delovni čas je daljši, več je nesreč in bolezni, udeležba v programih za izobraževanje in usposabljanje pa je manjša, zlasti v primeru čezmejnih in sezonskih delavcev; ker so slabi delovni pogoji v kmetijskem sektorju eden glavnih vzrokov za pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah;

Q. ker ni sistema za sistematično zbiranje podatkov ali digitalno sledenje na ravni EU, ki bi zagotovil ustrezne podatke o skupnem številu prizadetih čezmejnih in sezonskih delavcev ali delavcem omogočil enostavno in hitro določitev statusa njihovega kritja na področju socialne varnosti ter uveljavljanje prejemkov, pridobljenih pred začetkom krize; ker občine prepogosto nimajo informacij o čezmejnih in sezonskih delavcih, ki pri njih živijo in delajo;

R. ker obstaja tveganje, da bo kriza še zaostrila sedanje težave pri tem, kako nekatere agencije za zaposlovanje in lokalni delodajalci obravnavanju čezmejnih in sezonskih delavcev;

Varstvo pravic, zagotavljanje varnosti in izvrševanje obstoječe zakonodaje

1. pozdravlja stalne smernice Komisije v okviru aktualnega usklajevanja skupnega odziva EU na izbruh covida-19, zlasti glede izvajanja načela enakega obravnavanja in nediskriminacije ter izvajanja prostega in pravičnega gibanja delavcev; poudarja, da morajo nadzor meje, zdravstveni pregledi in omejitve gibanja ostati sorazmerni in veljati le izjemoma ter da je treba vse pravice do svobodnega gibanja spet obnoviti, takoj ko bo ocenjeno, da je to varno glede na nacionalne razmere glede covida-19; opozarja, da načelo enakega obravnavanja ni omejeno na čezmejne in sezonske delavce samo v bistvenih sektorjih in poklicih, ampak velja tudi za vse delavce, ki morajo prečkati notranje meje, glede na to, da so ti sektorji odprti tudi za lokalne delavce v gostiteljski državi članici dela; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej odpravijo vse omejitve potovanj ter diskriminatorne ukrepe omejitve gibanja in karantene za čezmejne in sezonske delavce, da bi preprečile pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih in pomagale delavcem, pri čemer je treba poskrbeti za njihovo zdravje in varnost;

2. poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zagotovitev, da bo čezmejnim in sezonskim delavcem ter čezmejnim podjetnikom in samozaposlenim osebam zagotovljena ustrezna zaščita pred covidom-19 in njegovimi učinki, vključno z enostavnim dostopom do testiranja, ter da bodo te osebe s tveganji in potrebnimi varnostnimi ukrepi seznanjene v jeziku, ki ga razumejo; poleg tega poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zaščito zdravja in varnosti teh oseb med potovanjem in zagotovitev dostojnih bivalnih pogojev, da se omogoči omejevanje socialnih stikov v krajih njihove zaposlitve, kjer nimajo stalnega prebivališča, in naj se oblikujejo rešitve za repatriacijo, če bodo potrebne, ki pa ne bodo sprejete na račun delavcev; poudarja, da je treba spoštovati veljavno zakonodajo o dostopu do socialnih pravic, vključno z njihovim izvozom; poudarja, da čezmejni in sezonski delavci ne smejo biti zapostavljeni, kadar kot državljani EU uveljavljajo pravico do svobode gibanja;

3. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo delo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ki so dejavni na tem področju, da bo vsem delavcem, ki so zaradi krize ali iz drugih razlogov obtičali na njihovem ozemlju, zagotovljen ustrezen in nujen dostop do javnih storitev, podpore sindikatov, dostojnih stanovanj, zaščitne opreme, prehrane in zdravstvenega varstva; pozdravlja vključevanje socialnih partnerjev v reševanje sektorskih vprašanj na področju mobilnosti ter pravic čezmejnih in sezonskih delavcev;

4. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru covida-19 zagotovijo enako obravnavanje sezonskih delavcev iz tretjih držav in državljanov EU, kot je navedeno v Direktivi 2014/36/EU, in opozarja, da morajo imeti ti delavci enake delavske in socialne pravice kot državljani EU;

5. poziva Komisijo in države članice, naj čim hitreje poskrbijo za pravilno izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje EU glede pravic čezmejnih in sezonskih delavcev, zlasti v zvezi s pravico do enakega plačila za enako delo v istem kraju, tudi s pomočjo nacionalnih in čezmejnih usklajenih in skupnih delovnih inšpekcij; vztraja, da je treba sprejeti jasne ukrepe za zagotovitev, da bodo delavci pred odhodom jasno razumeli svoje pogodbe, pravice in obveznosti ter da bodo imeli o njih popolne informacije in neoviran dostop do njih ter da bodo te pogodbe na voljo organom za delovnopravno varstvo, pristojnim za njihovo območje zaposlitve; poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti inšpektoratov za delo in prednostno obravnavajo sektorje, v katerih so delavci ogroženi;

6. poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje svojih smernic o prostem pretoku delavcev med epidemijo covida-19, zlasti pa izda nove posebne smernice za čezmejne in sezonske delavce ter čezmejne podjetnike in samozaposlene osebe, delodajalce in države članice v okviru teh razmer, zlasti kar zadeva izvajanje prostega in pravičnega gibanja, dostojna bivališča, veljavne delovne in zaposlitvene pogoje ter zdravstvene in varnostne zahteve, vključno s potrebo po zagotavljanju socialne distance med prevozom, v stanovanju in na delovnem mestu, zaščito in usklajevanje socialne varnosti, dostop do zdravstvenega varstva in zagotavljanje zdravstvenih storitev, zagotavljanje informacij, kot so pisna navodila in obvestila na delovnem mestu, v jeziku, ki ga delavci razumejo, ter izmenjava dobre prakse; poudarja, da morajo biti socialni partnerji v celoti vključeni v oblikovanje teh smernic;

7. poziva države članice, naj zagotovijo kakovostna stanovanja za čezmejne in sezonske delavce, ki ne bi smela biti vezana na prejemke, in jim zagotovijo dostojne prostore, zasebnost najemnikov in pisne najemne pogodbe, nad čemer naj bdijo inšpektorati za delo, ter naj določijo standarde v zvezi s tem;

8. poziva Komisijo, naj prednostno zagotovi polno delovanje Evropskega organa za delo in si prizadeva objaviti ustrezne informacije o pravicah in obveznostih posameznikov pri čezmejni mobilnosti delovne sile, tudi na enotnem spletnem mestu na ravni EU, ki bi moralo delovati kot portal za dostop do informacijskih virov in storitev na ravni EU in nacionalni ravni; ugotavlja, da ni usklajenega postopka za opozarjanje na zlorabe in težave; zato poziva Evropski organ za delo, naj v sodelovanju z ustreznimi organi držav članic ustanovi evropski mehanizem, kjer bodo lahko čezmejni delavci anonimno prijavljali zlorabe, in naj izvaja člen 8(1) Uredbe (EU) 2019/1149, da se bodo izvajali skupni ali usklajeni inšpekcijski pregledi prijavljenih primerov morebitnih zlorab;

9. poziva Komisijo, naj predlaga dolgoročne rešitve za obravnavanje zlorab pri najemanju podizvajalcev ter za zaščito sezonskih in čezmejnih delavcev vzdolž celotne verige podizvajalcev in dobavne verige;

Spodbujanje pravične mobilnosti in krepitev notranjega trga

10. poziva države članice in Komisijo, naj se pripravijo na morebitne prihodnje valove covida-19, ter ponovno poziva k usklajevanju nacionalnih ukrepov na meji in oblikovanju varnostnih ukrepov za mobilne delavce, vključno z varnim zavetjem; ugotavlja, da je treba oblikovati načrte stalne mobilnosti ter opredeliti in vzdrževati „zelene koridorje“ z varnostnimi ukrepi ter uveljavljenimi in objavljenimi pogoji potovanja; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo regionalnih in lokalnih organov ter obstoječih čezmejnih institucij, tudi pri vzdrževanju in rednem posodabljanju evidenc vseh čezmejnih in sezonskih delavcev, registriranih v občinah njihovega prebivališča; poudarja, da bi morala biti vodilna načela vseh ukrepov, sprejetih v zvezi s krizo in potjo do okrevanja, zdravje in varnost vseh delavcev ter spoštovanje in učinkovito izvajanje vseh veljavnih delovnih pogojev, ob priznavanju posebej ranljivega položaja čezmejnih in mobilnih delavcev med epidemijo covida-19 in po njem;

11. opozarja, kako pomembno in potrebno je dobro sodelovanje s tretjimi državami, v katerih je veliko čezmejnih delavcev, na primer z državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP), Švico in Združenim kraljestvom;

12. poudarja, da je potrebno dobro sodelovanje med državami članicami pri zbiranju podatkov o čezmejnih in sezonskih delavcih, da bi premostili vrzeli v nacionalnih praksah, pridobili boljši dostop do razpoložljivih informacij ter ustvarili predvidljiv in dostopen notranji trg dela; poziva Evropski organ za delo, naj dejavno sodeluje pri zbiranju in usklajevanju podatkov za namene analize mobilnosti delovne sile in ocen tveganja v skladu z nalogami, določenimi v njegovi ustanovni uredbi;

13. meni, da delodajalci prav tako potrebujejo jasna pravila in pravno jasnost, da bi zaščitili čezmejne in sezonske delavce; poziva države članice, naj na spletnih straneh svojih ustreznih nacionalnih institucij zbirajo in hranijo posodobljene informacije o vseh takih pravilih, vključno s pravili o covidu-19 in omejitvah potovanj; poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve portala ali mobilne aplikacije, ki bi omogočala zbiranje podatkov držav članic, da bi državljanom EU ponudili natančne informacije o omejitvah potovanj v realnem času, skupaj z možnostmi potovanj in razpoložljivimi potmi v primeru delne ali popolne ponovne uvedbe nujnih ukrepov;

14. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli čezmejni delavci, zlasti obmejni delavci in samozaposlene osebe, ki jih je prizadela kriza, vključno s tistimi, ki delajo na daljavo iz svoje države stalnega prebivališča, dostop do ustrezne socialne varnosti, delavskih pravic in davčne ureditve ter da bodo z gotovostjo vedeli, kateri je njihov pristojni organ, da bodo imeli dostop do ureditev skrajšanega delovnega časa pod enakimi pogoji kot drugi zaposleni in da dolžina bivanja v državi članici stalnega prebivališča zaradi pandemije ne bo negativno vplivala na njihove davčne ali socialnovarstvene pravice; zahteva, naj se čas dela na daljavo v tujini obravnava kot delo v državi dela;

Odpornost, digitalizacija in zagotavljanje preglednosti

15. poziva Komisijo, naj nemudoma preuči splošne zaposlitvene ter zdravstvene in varnostne razmere čezmejnih in sezonskih delavcev, vključno z vlogo agencij za začasno delo, agencij za zaposlovanje, drugih posrednikov in podizvajalcev, da bi opredelili vrzeli pri zagotavljanju zaščite in morebitno potrebo po reviziji obstoječega zakonodajnega okvira, kot so zakonodajni okvir za zdravje in varnost pri delu, Direktiva 2014/36/EU o sezonskih delavcih in Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ter da bi okrepili pripravljenost na pandemijo; poudarja, da pridobljene izkušnje niso uporabne zgolj v zvezi s krizo covida-19, temveč tudi za okrepitev z dokazi podprtega oblikovanja politik, da bi odpravili pomanjkljivosti zakonodaje EU in nacionalnih zakonodaj tako v času krize kot v normalnem času;

16. poudarja, da so države članice odgovorne za zagotavljanje, da bodo njihovi sistemi socialne varnosti stabilni, zanesljivi in odporni proti krizam, ter da EU določa skupna pravila za zaščito pravic socialne varnosti pri gibanju znotraj Evrope; poziva sedanje in prihodnja predsedstva Sveta in države članice, naj sodelujejo s Parlamentom, da bi dosegli hiter in uravnotežen dogovor o predlagani reviziji uredb št. 883/2004 in 987/2009 o usklajevanju socialne varnosti, da bi oblikovali posodobljena pravila, ki bodo ustrezala svojemu namenu ter spodbujala pravično mobilnost in socialno zaščito za vse državljane EU, obenem pa omogočala učinkovit boj proti goljufijam na področju socialne varnosti in zlorabi socialnih pravic mobilnih delavcev; v zvezi s tem poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati vse dele sistema elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI), da bi se zagotovila učinkovitejše sodelovanje med institucijami socialne varnosti in hitrejša, digitalizirana obdelava posameznih zadev v korist oseb, ki so v čezmejnem položaju;

17. poziva Komisijo, naj posodobi svoje spletne strani glede na sedanjo epidemijo in jih ustrezno promovira ter na njih objavi informacije o pravicah delavcev in ustrezni nacionalni zakonodaji, namenjene čezmejnim in sezonskim delavcem, ter podrobnosti o nacionalnih in regionalnih organih za delovnopravno varstvo ter naj v sodelovanju z državami članicami uvede dostopne informacijske kampanje za ozaveščanje, namenjene čezmejnim in sezonskim delavcem, pri čemer naj pri tem sodelujejo socialni partnerji in organizacije civilne družbe, da se zagotovi nadalje širjenje informacij;

18. ponovno poudarja, kako pomembna je ustrezna zaščita žvižgačev v državah članicah, tudi za čezmejne in sezonske delavce; spodbuja države članice, naj presežejo minimalne zahteve iz Direktive 2019/1937 za vse delavce, ne glede na njihov status, in preučijo možnosti uporabe nacionalne zakonodaje o zaščiti žvižgačev za čezmejne ali sezonske delavce, ki opozarjajo na zlorabe; poudarja, da je treba v pogodbe o zaposlitvi pregledno vključiti možnosti, ki so na voljo za opozarjanje na zlorabe in prejem podpore, brez strahu pred odpovedjo; poudarja, da morajo imeti ti delavci zagotovljen dostop do sindikatov in organizacij civilne družbe, tudi v državi gostiteljici;

19. meni, da bi lahko vzpostavitev digitalnega in dinamičnega sistema za identifikacijo in izmenjavo podatkov med državami članicami pripomogla k olajšanju boja proti zlorabam pravic čezmejnih in sezonskih delavcev in neprijavljenemu delu ter težavam, povezanim s tem, in pripomogla k določitvi pristojnega sistema socialne varnosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj z namenom priprave predloga izvede izčrpno oceno učinka na uvedbo digitalne evropske številke socialnega zavarovanja;

20. poziva države članice, naj pravilno, pravočasno in ambiciozno prenesejo revidirano direktivo o napotitvi delavcev ter tako zagotovijo enako obravnavo in zaščito napotenih delavcev, zlasti da bi se spoštovala obveznost iz člena 3(7) direktive, da mora delodajalec napotenim delavcem povrniti stroške, ki so dejansko nastali zaradi napotitve, denimo potne stroške ter stroške za stanovanje in hrano, v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso, ki se uporablja za delovno razmerje;

21. ugotavlja, da mora Komisija skupaj z državami članicami odpraviti problem neobstoja jasnih določb o ustanovitvi agencij za začasno delo in zaposlovanje, namenjenih čezmejnim in sezonskim delavcem v EU; opozarja na že obstoječo dobro prakso uporabe jasnih licenc za preglednost, ki jih tem podjetjem izdajo posebni upravni organi;

22. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta strategija „od vil do vilic“ in prihodnja revizija skupne kmetijske politike koristili delavcem v kmetijstvu v Evropi, vključno s sezonskimi, migrantskimi in drugimi mobilnimi delavci;

23. poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti morebitni negativni podobi sezonskih in čezmejnih delavcev; ugotavlja, da so države članice izvora odgovorne, da svojim državljanom, ki delajo kot sezonski in čezmejni delavci, zagotovijo dostop do ustreznih informacij o delovni in socialni zaščiti, podporo v primeru delovnih nezgod in pomoč pri repatriaciji in reintegraciji, hkrati pa poskrbijo, da agencije za zaposlovanje, podizvajalci in drugi posredniki, ki delujejo na njihovem ozemlju, spoštujejo njihove pravice;

°

° °

24 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.

[1] UL L 128, 30.4.2014, str. 8.

[2] UL L 141, 27.5.2011, str. 1.

[3] UL L 94, 28.3.2014, str. 375.

[4] UL L 327, 5.12.2008, str. 9.

[5] UL L 186, 11.7.2019, str. 21.

[6] UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

[7] UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

[8] UL L 393, 30.12.1989, str. 1.

[9] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[10] UL L 173, 9.7.2018, str. 16.

[11] UL L 159, 28.5.2014, str. 11.

[12] UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

[13] UL L 305, 26.11.2019, str. 17.

[14] UL L 168, 30.6.2009, str. 24.

[15] UL L 186, 11.7.2019, str. 105.

[16] UL L 343, 23.12.2011, str. 1.

[17] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[18] UL C 334, 19.9.2018, str. 88.

Zadnja posodobitev: 16. junij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov