Postopek : 2020/2665(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0173/2020

Predložena besedila :

B9-0173/2020

Razprave :

PV 18/06/2020 - 3
CRE 18/06/2020 - 3

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0174

<Date>{10/06/2020}10.6.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0173/2020</NoDocSe>
PDF 151kWORD 47k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga</Titre>

<DocRef>(2020/2665(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Reinhard Bütikofer, Anna Cavazzini, Henrike Hahn, Alexandra Geese, Hannah Neumann, Francisco Guerreiro, Niklas Nienaß, Diana Riba i Giner, Alviina Alametsä, Grace O’Sullivan</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0169/2020

B9-0173/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga

(2020/2665(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

 ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije,

 ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja (PUO) Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

 ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030) ter sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU o Kitajski,

 ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 8. maja 2019 o posebnem upravnem območju Hongkong: letno poročilo za leto 2018 (JOIN(2019)0008), z dne 24. aprila 2018 o posebnem upravnem območju Hongkong: letno poročilo za leto 2017 (JOIN(2018)0007), z dne 26. aprila 2017 o posebnem upravnem območju Hongkong: letno poročilo za leto 2016 (JOIN(2017)0016) in z dne 25. aprila 2016 o posebnem upravnem območju Hongkong: letno poročilo za leto 2015 (JOIN(2016)0010),

 ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 12. marca 2019 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost (JOIN(2019)0005),

 ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 19. decembra 2019[1], z dne 12. septembra 2018[2] in z dne 16. decembra 2015[3] o odnosih med EU in Kitajsko,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Hongkongu, zlasti z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu[4], z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem[5], z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu[6] ter svojih prejšnjih priporočil, zlasti z dne 13. decembra 2017 o Hongkongu, 20 let po predaji[7],

 ob upoštevanju, da je kitajski narodni ljudski kongres 28. maja 2020 sprejel nov zakon o varnosti,

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 29. maja 2020 o najnovejših spremembah v Hongkongu,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker se EU zavzema za spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države ter jih spodbuja, saj so to osrednje vrednote, ki usmerjajo naše odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, kar je skladno z zavezami EU, da bo te vrednote podpirala pri zunanjem delovanju;

B. ker skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zagotavlja, da bo Hongkong 50 let po predaji suverenosti ohranil visoko stopnjo avtonomije; ker je to določeno tudi v temeljnem zakonu posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990;

C. ker je Združeno kraljestvo Ljudski republiki Kitajski suverenost Hongkonga predalo 1. julija 1997;

D. ker se po 1. juliju 1997 v Hongkongu še naprej uporabljajo veljavni sporazumi o civilnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah ter mednarodni sporazumi o človekovih pravicah; ker je mednarodne sporazume, ki urejajo te pravice, ratificirala tudi Ljudska republika Kitajska in s tem priznala pomen in univerzalnost človekovih pravic; ker je Hongkong pogodbenik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

E. ker hongkonški temeljni zakon vsebuje določbe, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic in svoboščin posameznika; ker 27. člen temeljnega zakona zagotavlja svobodo govora, tiska in objavljanja ter svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij; ker je v 45. in 68. členu temeljnega zakona določeno, da se izvršni predsednik in vsi člani zakonodajnega sveta dokončno izvolijo na splošnih volitvah;

F. ker je tradicionalno odprta hongkonška družba utrla pot razvoju pristne in neodvisne civilne družbe, ki dejavno in konstruktivno sodeluje v javnem življenju tega območja s posebno upravo;

G. ker kitajske oblasti pravzaprav od protesta gibanja Occupy kršijo načelo „ena država, dva sistema“, saj se vmešavajo, zapirajo politične voditelje, omejujejo svobodo govora, poleg tega je vse več prisilnih izginotij, knjigarne in medijske hiše pa so pokupili lastniki, naklonjeni Pekingu;

H. ker je državni svet Ljudske republike Kitajske 10. junija 2014 izdal belo knjigo o politiki „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade Ljudske republike Kitajske; ker je kitajska vlada Hongkong pozvala, naj sprejme politiko ničelne tolerance do vsake omembe samoodločanja ali neodvisnosti, razlogi za to pa naj bi bili nacionalna varnost in neskladnost s temeljnim zakonom;

I. ker je uprava Hongkonga februarja 2019 vložila predlog zakona o storilcih kaznivih dejanj na begu in vzajemni pravni pomoči v kazenskih zadevah (predlog spremembe), da bi spremenila odlok o storilcih kaznivih dejanj, čemur so tamkajšnji državljani od marca 2019 na različne načine množično nasprotovali, vključno s sodniki, pravnimi strokovnjaki, opozicijskimi politiki, zagovorniki pravic, poslovnimi skupinami in novinarji;

J. ker je uprava Hongkonga po 20 tednih protestov 23. oktobra 2019 predlog končno uradno umaknila;

K. ker je 24. novembra 2019 na okrožnih volitvah v Hongkongu prepričljivo zmagal vsedemokratični tabor;

L. ker si centralna vlada Ljudske republike Kitajske zaradi protestov državljanov Hongkonga vse bolj prizadeva spodkopati in razveljaviti določbe temeljnega zakona;

M. ker je mednarodna in hongkonška skupnost vse bolj zaskrbljena zaradi kratenja državljanskih in človekovih pravic v celinski Kitajski, zlasti zatiranja ujgurske manjšine, in ker je treba svoboščine Hongkonga dejansko ubraniti pred vmešavanjem centralne vlade;

N. ker Ljudska republika Kitajska ne priznava svojih zavezujočih obveznosti iz skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije, zato se pod vprašaj postavlja tudi njena zanesljivost in verodostojnost pri izvajanju mednarodnega prava;

O. ker narodni ljudski kongres pri odločitvi o uvedbi zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu ni upošteval določb temeljnega zakona;

P. ker hongkonška policija ni bila kaznovana za nasilje, ki ga je izvajala nad protestniki v letih 2019 in 2020;

1. ostro kritizira, da je narodni ljudski kongres sprejel zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, saj je s tem kršil obveznost Kitajske iz skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije in hongkonški temeljni zakon, kar pomeni, da je dejansko odpravil visoko stopnjo avtonomije, ki je bila obljubljena Hongkongu, in se ni držal lastnega načela „ena država, dva sistema“;

2. še vedno podpira demokratično gibanje v Hongkongu in poziva upravo Hongkonga, naj umakne vse obtožbe proti miroljubnim protestnikom in opusti vse represivne ukrepe proti svojim državljanom, ki uveljavljajo svobodo izražanja, med katerimi so Martin Lee, Margaret Ng, Lee Cheuk-yan, Benny Tai, Jimmy Lai, Albert Ho in Leung Kwok-hung;

3. je zaskrbljen zaradi odprave pravic novinarjev v Hongkongu in pritiskov brez primere na svobodno medijsko poročanje;

4. je vse bolj zaskrbljen zaradi velike nevarnosti, da bo zakon o nacionalni varnosti začel veljati tudi za več deset tisoč državljanov EU v Hongkongu;

5. vztraja, da mora centralna vlada Ljudske republike Kitajske ponovno začeti ravnati v skladu s skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije in temeljnim zakonom Hongkonga, kar pomeni, da mora končno uveljaviti splošno volilno pravico;

6. poziva EU in države članice, naj preučijo možnosti, da pred mednarodnim sodiščem začnejo postopek proti odločitvi Kitajske o uvedbi zakonodaje o nacionalni varnosti v Hongkongu, saj naj bi Kitajska s tem kršila skupno izjavo in temeljni zakon;

7. opozarja, da bo mednarodna skupnost zaradi kršenja visoke stopnje avtonomije in svoboščin v Hongkongu manj pripravljena zaupati Kitajski kot partnerici, vprašanje pa je tudi, ali bo Hongkong še naprej ostal pomemben globalni finančni center;

8. ugotavlja, da je Ljudska republika Kitajska s politiko preoblikovanja prvotnega pristopa „ena država, dva sistema“ v pristop „dva sistema, en gospodar“ zelo odtujila tajvansko prebivalstvo, in poudarja, da je pripravljen sodelovati z ustreznimi partnerji, da bi pomagali okrepiti demokracijo v Tajvanu;

9. poziva Komisijo, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj se dejavno zavzamejo za to, da generalni sekretar OZN ali visoki komisar OZN za človekove pravice imenuje posebnega odposlanca OZN za razmere v Hongkongu, in se s tem pridružuje pobudi predsednikov zunanjepolitičnih parlamentarnih odborov Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije;

10. poziva države članice, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj skličejo sejo po tako imenovani formuli Arria in z aktivisti in predstavniki nevladnih organizacij ter posebnimi poročevalci OZN razpravljajo o razmerah v Hongkongu;

11. poziva EU, naj podpre oblikovanje mednarodne kontaktne skupine za Hongkong, ki bo spremljala razmere na terenu in usklajevala ukrepe z mednarodnimi partnerji, zlasti z Združenim kraljestvom;

12. poziva Svet in zlasti njegovo prihodnje predsedstvo, naj leta 2020 konča delo v zvezi z globalnim mehanizmom EU za sankcije v primeru kršitev človekovih pravic, ki ga je Parlament podprl v resoluciji 14. marca 2019[8];

13. poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, s katerimi bi Kitajski, predvsem pa Hongkongu, onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic;

14. poziva države članice, naj skrbno preučijo, kako bi se lahko izognile gospodarski in zlasti tehnološki odvisnosti od Kitajske, zlasti ko se odločajo o razvoju svojih omrežij 5G;

15. poziva države članice, naj uporabljajo ustrezne smernice EU za človekove pravice in mobilizirajo vse diplomatsko osebje, da se odločno odzove na aretacije in obsodbe aktivistov, kar pomeni, da poskrbijo za opazovanje sojenj, zahtevajo obiske v zaporih in vzpostavijo stike z ustreznimi organi in jih pozovejo, naj izpustijo tiste, ki so pridržani, ker so miroljubno uveljavljali svobodo izražanja;

16. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in delegacije držav članice, naj pozorno spremljajo dogajanje pred volitvami v zakonodajni svet, ki naj bi bile septembra, in redno poročajo o tem, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vprašanju neupravičene prepovedi kandidiranja v obliki postopkovnih ovir ali pravnih postopkov brez podlage, zlasti pa naj bodo pozorni na to, ali imajo vsi pravico do združevanja za namene kampanje in ali lahko volivci svobodno glasujejo;

17. poziva centralno vlado Ljudske republike Kitajske, naj preneha izsiljevati evropska podjetja, da podprejo zakon o nacionalni varnosti;

18. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj mednarodne podpore avtonomiji in svoboščinam Hongkonga ne označuje kot vmešavanje v notranje zadeve, saj gre za vprašanje zavezujočih mednarodnih obveznosti Kitajske;

19. znova poziva k takojšnji izpustitvi založnika Guija Minhaija, ki je sicer švedski državljan;

20. poleg tega poziva države članice, naj oblikujejo učinkovit rešilni mehanizem za zagovornike svoboščin Hongkonga, ki jih utegnejo preganjati in potrebujejo zaščito v obliki političnega azila;

21. vztraja, da je treba junija 2020 na vrhu EU-Kitajska, nenazadnje pa tudi na srečanju voditeljev EU-Kitajska, ki naj bi potekalo septembra v Leipzigu, obravnavati razmere v Hongkongu in stališče EU pri zavzemanju za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga;

22. opozarja, kako pomembno je, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, saj je to skladno z zavezo EU, da v svojem odnosu do te države nastopa odločno, jasno in enotno; opozarja tudi na to, da je Ljudska republika Kitajska podpisnica številnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva EU, naj začne dialog s Kitajsko in poskrbi, da se bo držala zavez, ki jih je sprejela;

23. naroči Komisiji, naj Kitajsko obvesti, da bo Parlament, ko ga bodo pozvali k potrditvi celovitega sporazuma o naložbah ali prihodnjih trgovinskih sporazumov s Kitajsko, upošteval stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost upravi posebnega upravnega območja Hongkong in vladi Ljudske republike Kitajske.

 

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0110.

[2] UL C 433, 23.12.2019, str. 103.

[3] UL C 399, 24.11.2017, str. 92.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0004.

[5] UL C 224, 27.6.2018, str. 78.

[6] UL C 35, 31.1.2018, str. 46.

[7] UL C 369, 11.10.2018, str. 156.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.

Zadnja posodobitev: 15. junij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov