Postopek : 2020/2649(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0175/2020

Predložena besedila :

B9-0175/2020

Razprave :

PV 17/06/2020 - 30
CRE 17/06/2020 - 30

Glasovanja :

PV 19/06/2020 - 12

Sprejeta besedila :


<Date>{10/06/2020}10.6.2020</Date>
<NoDocSe>B9‑0175/2020</NoDocSe>
PDF 152kWORD 52k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>Odbor za promet in turizem:</Titre>

<DocRef>(2020/2649(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Roberts Zīle in Carlo Fidanza</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9‑0175/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o prometu in turizmu

(2020/2649(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je turizem medsektorska gospodarska dejavnost, ki ima velik vpliv na gospodarsko rast, zaposlovanje in socialni razvoj;

B. ker je na področju turizma zaposlenih 22,6 milijona ljudi, kar je 11,2 % vseh zaposlitev v EU, pri čemer je turizem leta 2019 k BDP EU prispeval 9,5 %, spodbuja uravnoteženo regionalno strukturo in pozitivno vpliva na regionalni razvoj;

C. ker turizem zajema kompleksno vrednostno verigo številnih deležnikov, ki so neposredno povezani z dejavnostmi potniškega prometa;

D. ker sta prometni sektor in turizem med vsemi velikimi gospodarskimi sektorji najbolj prizadeta zaradi covida-19;

E. ker je Komisija s sprejetjem sporočila z naslovom „Turizem in promet v letu 2020 in pozneje“ ter svežnja o turizmu in prevozu 13. maja 2020 naredila prvi potreben korak v podporo okrevanju dragocenega prometnega sektorja in turizma po pandemiji covida-19;

F. ker je že zelo dolgo od takrat, ko je Komisija junija 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, v katerem sta določena nova strategija in akcijski načrt za turizem EU;

Načrt za okrevanje evropskega turizma in prometa po pandemiji covida-19

1. priznava, da je prometni sektor eden od sektorjev, ki jih je kriza zaradi covida-19 najbolj prizadela, zato poziva k posebni podpori, tudi za prevoznike v cestnem tovornem prometu, v obliki kreditnih linij za soočanje z nezadostno likvidnostjo;

2. poudarja, da bi morala biti podpora v načrtih za okrevanje prometa poleg reševanja prometnih sektorjev osredotočena tudi na inovativne priložnosti za rast, kot so povezave s hiperzankami med velikimi mesti v Evropi kot cenovno dostopna, čista in hitra alternativa zračnemu prometu na kratke razdalje;

3. poudarja, da je v sedanjih kriznih razmerah, ko se številna prevozna podjetja trudijo preživeti, izredno pomembno preprečiti tuje prevzeme strateške prometne infrastrukture, kot so pristanišča in železnice, zlasti s strani Kitajske, ter jih zaščititi pred njimi in pozorno proučiti dejanski obseg kitajskih naložb v strateške evropske prometne sektorje;

4. meni, da je za preživetje prometnega sektorja in turizma potrebna hitra kratkoročna podpora, medtem ko so ukrepi, ki bodo pri turistih zbudili zaupanje za ponovno potovanje v Evropo in v njej, nujni za dolgoročnejšo vzdržnost sektorja; poudarja, da je trenutna kriza tudi zgodovinska priložnost, da se turizem v EU posodobi in začne obravnavati kot pravi industrijski ekosistem z lastnimi naložbenimi cilji, človeškim kapitalom, potrebami po tehnoloških inovacijah in kazalniki uspešnosti;

5. pozdravlja sporočilo z naslovom „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19“, ki ga je Komisija sprejela v okviru svežnja, ter predlog postopnega in usklajenega pristopa za ponovno vzpostavitev neomejenega prostega gibanja oseb;

6. ponovno poudarja pomen načela nediskriminacije pri postopnem odpravljanju domačih in čezmejnih omejitev ter poudarja, da se je treba z namenom, da bi zaščitili celovitost enotnega trga in prosto gibanje, izogniti neusklajenim dvostranskim sporazumom med posameznimi državami članicami zunaj okvira Evropske unije (t. i. turistični koridorji), saj bi imeli dodatne posledice za gospodarstvo držav članic, ki jih je kriza v javnem zdravju zlasti prizadela, predvsem njihov turizem;

7. poudarja, da je treba zagotoviti, da ko se bodo države članice odločale o tem, ali bodo dovolile potovanje na svoje ozemlje, ne bodo upoštevale podobnih epidemioloških razmer, ampak dejansko sposobnost drugih držav članic, da spoštujejo zdravstvene protokole, kot je navedeno v smernicah Komisije;

8. glede na težavne razmere, s katerimi se sooča kopališki turizem, poziva Komisijo, naj revidira Direktivo 2006/123/ES, zlasti v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj za uporabo pomorske javne lastnine, da se zagotovita neprekinjeno poslovanje in ponovna oživitev naložb;

9. je globoko zaskrbljen, ker je več držav članic nedavno uvedlo enostranske in zelo moteče ukrepe, ki zelo obremenjujejo delovanje enotnega trga in življenje več milijonov državljanov EU ter pomenijo dodaten udarec za turizem in zaupanje; zato poziva Komisijo, naj prepreči izvajanje vseh diskriminacijskih in neepidemioloških ukrepov v državah članicah, ki samo ogrožajo celovitost schengenskega območja ter ovirajo hitro okrevanje evropskega potovalnega in turističnega sektorja; pozdravlja pobudo Komisije za nemoten pretok blaga, zlasti živil in medicinskih pripomočkov, po vsej EU ter vse pobude za popolno delovanje notranjega trga EU brez neupravičenih pregledov in zamud;

10. priznava, kako pomembni so mednarodni potniki vsako leto v našem turizmu, zato poziva Komisijo in države članice, naj pred poletno sezono 2020 postopno odpravijo nebistvene omejitve potovanj, ki se uporabljajo na zunanjih mejah Unije, ne da bi s tem ogrožale javno zdravje in varnost, ter hkrati upoštevajo epidemiološke razmere v posameznih tretjih državah;

11. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti – COVID-19“ ter smernice z okvirnimi načeli in skupnim naborom orodij, ki bodo z usklajenimi, nediskriminacijskimi in sorazmernimi ukrepi prispevale k ponovni vzpostaviti prevoznih storitev vseh vrst po vsej EU;

12. poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o začasnih, sorazmernih in s pandemijo covida-19 jasno povezanih nekarantenskih ukrepih, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in zanesljivi oceni tveganja na podlagi mednarodnih standardov, ki so jih določili verodostojni viri, kot je Svetovna zdravstvena organizacija ali Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC);

13. poudarja, kako pomembno je zagotoviti vzajemno priznavanje ukrepov, sprejetih na ravni EU, da se bodo obnovila potovanja v EU in mednarodna potovanja; poleg tega poudarja, da se zaradi izvajanja zajezitvenih ukrepov, pa tudi njihovega sproščanja, nikakor ne smejo znižati visoke ravni standardov EU na področju varnosti in zaščite v prometu;

14. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Smernice EU za postopno ponovno vzpostavitev turističnih storitev ter zdravstvene protokole v gostinskih in nastanitvenih obratih – COVID-19“ ter poziva države članice, naj jih posredujejo pristojnim organom na regionalni in lokalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj finančno podprejo izvajanje teh ukrepov na področju potovanj in turizma v popolnem sodelovanju s turističnim in potovalnim sektorjem;

15. poziva Komisijo, naj predlaga skupna pravila EU o pogojih za bone, izdane zaradi covida-19, ki jih morajo potrošniki vedno prostovoljno sprejeti in ne smejo vplivati na obveznost podjetij glede povračil potnikom, kot jih zdaj določa pravo EU, da bi bili boni bolj privlačni in izvedljivi ter da bi se preprečilo še eno neenotno izvajanje, ki bi povzročilo različno obravnavanje potrošnikov in izkrivljanje konkurence na prometnem in turističnem trgu; poleg tega Komisijo poziva, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva ter zagotovi ustrezno izvrševanje in enotno uporabo prava EU ter spodbuja uporabo harmoniziranih pravil o prostovoljnih bonih;

16. poziva Komisijo in države članice, naj preverijo, ali spletne potovalne agencije spoštujejo veljavne nacionalne predpise v zvezi s preklicem in povračilom stroškov za rezervacije potovanj, da bi zagotovili popolno zaščito potrošnikov in ekonomsko vzdržnost malih in srednjih podjetij;

17. poziva Komisijo, javne organe držav članic in deležnike, naj sodelujejo ter čim prej vzpostavijo ustrezne in skupne načrte pripravljenosti za morebiten drugi val okužb s covidom-19, v katerih bodo obravnavani ukrepi za preprečevanje in nadzor okužb na področju potovanj in turizma;

18. poziva Komisijo, naj začne posebno komunikacijsko kampanjo EU o potovanjih in turizmu, namenjeno spodbujanju potovanj znotraj EU, povrnitvi zaupanja državljanov v potovanja in turizem med pandemijo covida-19, izobraževanju turistov o sprejetih zdravstvenih in varnostnih ukrepih ter utrjevanju trajnostnih in kohezijskih vrednot s turistično blagovno znamko EU; poziva, naj ima pri razvoju trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma osrednjo vlogo pojem varne in pametne destinacije;

Povečana solidarnost in usklajevanju v turizmu EU

19. opozarja, da je turizem zelo pomemben vir gospodarske rasti, regionalnega razvoja in zaposlovanja ter da EU od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 podpira pristojnosti, katerih cilj je usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic na tem področju[1];

20. pozdravlja predlog Komisije glede organizacije evropskega turističnega vrha z institucijami EU, turističnim sektorjem, regijami, mesti in deležniki, da bi skupaj razmislili o evropskem turizmu v prihodnosti, ter podpira razvoj časovnega načrta za trajnosten, inovativen in odporen evropski turistični ekosistem do leta 2050 (evropska agenda za turizem 2050); zato poziva Komisijo, naj na podlagi izida tega dialoga sprejme novo strategijo in akcijski načrt za turizem EU v letu 2021, da bo Evropa s turistično blagovno znamko EU še naprej vodilna destinacija;

21. pozdravlja pobudo Komisije, ki zagotavlja prožnost pri uporabi pravil o državni pomoči; vendar vztraja pri jasnih in sektorskih smernicah v prometnem sektorju in turizmu, da se omogoči učinkovito usklajevanje med vsemi državami članicami ter enotna uporaba državnih odškodninskih programov, ki bi jih bilo treba uvesti pravočasno in sorazmerno ter za omejeno obdobje, da bi se spopadli z izgubami zaradi pandemije covida-19, ne da bi to povzročilo neupravičeno izkrivljanje konkurence;

22. pozdravlja predlog načrta EU za okrevanje gospodarstva, ki ga je Komisija predstavila 27. maja 2020 ter vključuje povečan dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027) in nov instrument za okrevanje Next Generation EU v višini 750 milijard EUR, pa tudi priznanje, da je bil turizem ena od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki jih je kriza zaradi covida-19 zelo prizadela, in da bo treba v turistični ekosistem vložiti 161 milijard EUR;

23. poziva Komisijo, naj v svežnju ukrepov za okrevanje gospodarstva nameni ustrezno pozornost turizmu ter izda smernice, kako hitro izkoristiti financiranje v sedanjih in prihodnjih programih na način, ki ga ne ovirajo nesorazmerna upravna bremena;

24. poziva Komisijo in države članice, naj nujno podprejo podjetja, zlasti mala in srednja, pri upravljanju njihove likvidnosti, da jim bodo pomagale ohraniti delovna mesta, ter zmanjšajo nepotrebno upravno breme; v zvezi s tem pozdravlja novo pobudo Komisije SURE za kritje stroškov državnih programov skrajšanega delovnega časa, ki podjetjem omogočajo ohranjanje delovnih mest in vzdrževanje denarnih rezerv;

25. poziva k oblikovanju evropske horizontalne strategije za okrevanje malih in srednjih podjetij, s katero bi zmanjšali birokracijo, znižali stroške pridobivanja finančnih sredstev in spodbudili naložbe v strateške vrednostne verige, ki bodo skladne z zelenim dogovorom; ponovno opozarja, da se je treba prilagoditi novim zdravstvenim in varnostnim ukrepom ter zagotoviti znatne naložbe za varnost potrošnikov, omejevanje socialnih stikov in druge previdnostne ukrepe;

26. poudarja, kako pomembno je poglobiti sodelovanje med organi EU, državnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter vsemi zadevnimi deležniki, da bi se obravnavala medsektorska vprašanja v zvezi s turizmom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo EU za turizem, ki bo vključevala jasen akcijski načrt s kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji ter predlog, naj države članice določijo jasne, strateške, operativne in v rezultate usmerjene cilje;

27. ponovno opozarja, kako pomembno je, da se zakonodaje EU o enotnem trgu za turistične storitve ne prenaša pretogo v državno zakonodajo, da se bodo odpravila in preprečila regulativna nasprotja in podvajanje, in sicer z boljšim usklajevanjem politik in zakonodaje, ki vplivajo na turizem;

28. poziva Komisijo, naj izda smernice, ki temeljijo na dobrih praksah v turizmu v primeru pandemije, zagotovi primerno finančno pomoč ter olajša razvoj in usklajevanje ustreznih spletnih platform, kjer si lahko deležniki izmenjujejo dobro prakso in informacije; poudarja, da bi morala Komisija spodbujati in podpirate vse vrste izmenjav dobre prakse;

29. pozdravlja, da si Komisija prizadeva pomagati državam članicam pri usklajevanju pomoči in konzularnih operacijah repatriacije državljanov EU po vsem svetu; poziva jo, naj oceni, kako so se obstoječa zakonodaja EU in zakoni v državah članicah obnesli pri teh operacijah repatriacije, ter prouči nadaljnje možnosti za hitro in učinkovito sodelovanje v primeru podobnih razmer v prihodnosti;

Naproti turizmu EU, pripravljenemu za prihodnost

30. poudarja, da je turizem zelo odvisen od prometnega sektorja ter da bi zato izboljšanje dostopnosti in povezljivosti vseh načinov prevoza ob ohranjanju najvišje ravni varnosti v vseh prometnih sektorjih (cestni, železniški, letalski in pomorski promet ter celinske plovne poti) nedvomno znatno vplivalo na okrepitev turizma EU;

31. poudarja, da morajo imeti vse države članice razvito, sodobno in varno infrastrukturno omrežje, da bi se olajšalo potovanje po EU in povečala dostopnost obrobnih držav članic za notranji evropski in mednarodni turizem; zato poziva Komisijo, naj preveri primernost infrastrukturnega omrežja in predlaga takojšnje dodatne ukrepe na najmanj naprednih področjih ter poskrbi, da bodo države članice pripravile ustrezne načrte za dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 in celovitih omrežij do leta 2050, pri čemer mora navesti urnike in razpoložljiva proračunska sredstva ter se osredotočiti na čezmejne odseke, zlasti v državah članicah, ki na teh področjih ne napredujejo;

32. poziva Komisijo, naj vzpostavi okvir za spremljanje, vključno z vmesnimi cilji za oceno napredka, ki so ga dosegle države članice, izbere sistematičen in enoten pristop z določenimi roki, v katerih morajo države članice predložiti povratne informacije o dokončanih odsekih, ter med revizijo uredbe o TEN-T sprejme ustrezne ukrepe za to, da bodo države članice izboljšale dolgoročno načrtovanje vzdrževanja;

33. poziva Komisijo, naj prouči izvedljivost in možne koristi mehanizma za krizno upravljanje za področje turizma EU, da bi se ustrezno in hitro odzvali na pandemijo covida-19 ter pripravili na prihodnje izzive enake ali podobne narave in obsega; poudarja, kako pomembno je vključiti finančne rešitve za kratkoročne finančne težave ter zagotoviti srednje- in dolgoročne okvire in strategije, ki jih je treba uporabiti;

34. predlaga vključitev celotnega nabora preizkušenih in odobrenih ukrepov ter svežnja rešitev, primernih za prihodnost, ki se bodo hitro uporabili za odziv na krizne razmere, vključno s sklopom smernic, namenjenih izključno turizmu in prometnemu sektorju; ponovno opozarja na pomen nadaljnjega razvoja zmogljivosti za podporo in dopolnjevanje ukrepov držav članic v času krize, da bi se zaščitili delavci, pomagalo podjetjem in zagotovila varnost potnikov; poudarja tudi, da je treba tesno sodelovati z vsemi deležniki, da bi se obravnavale vse posebnosti in značilnosti prometnega in turističnega sektorja;

35. poudarja pomen skupnega pristopa EU k varovanju konkurenčnosti sektorja z izboljšanjem njegove strategije za komuniciranje z državljani; nadalje poudarja usklajevalno vlogo EU na področju turizma, ki bi jo bilo treba izboljšati s pobudami EU z dodano vrednostjo in dodatnim olajšanjem izmenjave dobre prakse med državami članicami; poziva k zmanjšanju upravnega in davčnega bremena, podpori za ustanavljanje podjetij ter spodbujanju čezmejne prodaje in storitev;

36. meni, da se bo z novimi tehnologijami in nadaljnjo digitalizacijo znatno povečala privlačnost potovanj in turizma ter da bodo uporabnikom prijazne platforme in novi poslovni modeli okrepili rast, konkurenčnost in blaginjo tega sektorja; zato meni, da sta redno usposabljanje in prekvalifikacija obstoječe delovne sile na tem področju izredno pomembna, pri čemer se je treba osredotočiti na digitalne veščine in znanja ter inovativne tehnologije;

37. poudarja, da je treba spodbujati trajnostni turizem, ki bo z uporabo novih poslovnih modelov prispeval k ustvarjanju delovnih mest, varstvu in obnovi naravnih ekosistemov ter k rasti in konkurenčnosti; poziva Komisijo, naj olajša dostop do pametnega in vzdržnega financiranja EU za deležnike na področju turizma; potrjuje, da bi moralo to financiranje podpirati razvoj inovativnih visokokakovostnih turističnih proizvodov in storitev ter nadalje prispevati k trajnostnosti, zunajsezonskim potovanjem in geografski razpršenosti turističnih tokov; meni, da je treba zagotoviti podporo in usklajevanje na ravni Unije, da se bo izboljšala turistična uprava na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, med drugim z uvedbo certificiranja za trajnostni turizem;

38. poudarja, kako pomemben je turizem za nekatere države in geografska območja EU, saj turistične storitve tam pogosto veliko prispevajo k zaposlovanju in so eden od glavnih virov prihodkov lokalnega prebivalstva; poziva Komisijo, naj pripravi prilagojene ukrepe za obnovitev prostega gibanja in prometnih povezav med najbolj oddaljenimi ozemlji in otoki ter celino EU; poudarja, da so za te regije izredno pomembni posebni povezovalni pasovi ter dodatna finančna in upravna pomoč; poudarja, kako pomembno je, da se strategije in pobude EU za turizem osredotočijo na obalo in morje, vključno z možnostmi financiranja ter promocijskimi in komunikacijskimi orodji, ter da se izboljša delovanje zadevnih trgov z oblikovanjem prilagojenih politik v sodelovanju z deležniki in organi destinacij;

39. ponovno opozarja, da kulturni turizem predstavlja 40 % celotnega evropskega turizma; zato poziva Komisijo, naj državam članicam v naslednjem delovnem načrtu za kulturo predlaga jasne, strateške, operativne in v rezultate usmerjene cilje ter izboljša sedanji strateški okvir za kulturo; poudarja, da bi bilo treba naložbe v kulturne znamenitosti šteti in obravnavati kot vir za izboljšanje konkurenčnosti in rasti na lokalni ravni, ne da bi pozabili na njihovo lastno vrednost v okviru kulturne dediščine, ki jo je treba zaščititi, zlasti pred podnebnimi spremembami in množičnim turizmom;

40. poudarja koristi podeželskega turizma ter poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja in podpira pobude, s katerimi bi lahko ustvarili dodaten vir prihodkov za podeželska območja in zaposlitvene možnosti, preprečili upadanje števila prebivalcev in povečali družbene koristi; poudarja vlogo, ki jo ima lahko Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti program LEADER, pri podpiranju lokalnih in podeželskih turističnih pobud, ter poziva k ustreznemu financiranju tega programa v programskem obdobju 2021–2027;

41. poudarja pomen zdravstvenega turizma, ki zajema medicinski turizem, turizem za dobro počutje in zdraviliški turizem; poziva Komisijo, naj po potrebi spodbuja evropski turizem za preprečevanje bolezni, zdraviliški turizem, trajnostni turizem, gorski turizem in medicinski turizem; poudarja, da so potrebne nadaljnje naložbe za izboljšanje infrastrukture za trajnostni turizem in da je večja prepoznavnost evropskih turističnih območij zelo pomembna za zdraviliški turizem in turizem za dobro počutje; poziva Komisijo, naj načrtuje nadaljnje možnosti financiranja, ki temeljijo na znanosti, saj lahko medicinski turizem s preventivnimi ukrepi prispeva k nižjim stroškom zdravljenja in manjši porabi zdravil, pri čemer bi še dodatno izboljšal trajnostnost in kakovost dela;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in trenutnemu predsedstvu Sveta.

[1] Člen 195(1) PDEU: „Unija dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju.“

Zadnja posodobitev: 17. junij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov