Postopek : 2020/2649(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0182/2020

Predložena besedila :

B9-0182/2020

Razprave :

PV 17/06/2020 - 30
CRE 17/06/2020 - 30

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0169

<Date>{10/06/2020}10.6.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0182/2020</NoDocSe>
PDF 148kWORD 47k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje</Titre>

<DocRef>(2020/2649(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Elena Kundura (Elena Kountoura), Anne-Sophie Pelletier, José Gusmão, Marisa Matias</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0166/2020

B9-0182/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje

(2020/2649(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 6(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju člena 195 PDEU,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „Turizem in promet v letu 2020 in pozneje“ (COM(2007)0550),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19“ (C(2020)3250),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „COVID-19: Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti“ (C(2020)3139),

 ob upoštevanju priporočilo Komisije z dne 13. maja 2020 o dobropisih, ki se ponudijo potnikom kot druga možnost namesto povračila za odpovedana paketna potovanja in prevozne storitve v zvezi s pandemijo COVID-19,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „COVID-19: Smernice EU za postopno ponovno vzpostavitev turističnih storitev ter zdravstvene protokole v gostinskih in nastanitvenih obratih“ (C/2020/3251),

 ob upoštevanju sporočila Komisije in Sveta z dne 15. aprila 2020 o skupnem evropskem časovnem načrtu za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19,

 ob upoštevanju naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII +), ki ju je Parlament sprejel 26. marca 2020 oziroma 17. aprila 2020 predvsem z namenom, da bi državam članicam zagotovili večjo prožnost pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

 ob upoštevanju svežnja v višini 540 milijard EUR, ki ga je sprejela Euroskupina, da bi v času aktualne krize prek evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), Evropske investicijske banke (EIB) in instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) podprla države članice, podjetja in delavce,

 ob upoštevanju začasnega okvira, sprejetega 19. marca 2020, ki naj bi državam članicam omogočil, da v času pandemije covida-19 še naprej podpirajo gospodarstvo in v celoti izkoristijo prožnost, ki jo omogočajo pravila o državni pomoči,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ (COM(2020)0456),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“ (COM(2020)0442),

 ob upoštevanju predhodnega ocenjevalnega poročila Mednarodne organizacije dela (MOD) z dne 18. marca 2020 z naslovom „COVID-19 and the world of work: Impacts and responses“ (COVID-19 in svet dela: posledice in odzivi),

 ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta[2],

 ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, zlasti člena 13 o odgovornosti za izvedbo turističnega paketa, člena 16 o obveznosti zagotavljanja pomoči in poglavja V, ki ureja varstvo potnikov v primeru insolventnosti organizatorja ali turističnega agenta[3],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je pandemija covida-19 v vseh državah članicah EU in po svetu povzročila zdravstveno krizo brez primere; ker ima pandemija covida-19 tudi hude posledice za delovna mesta, plače in delovne razmere ter za celotne gospodarske sisteme držav članic EU;

B. ker je turistični in potovalni sektor med najbolj sektorji, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela; ker so se v prvem četrtletju leta 2020 vse turistične dejavnosti v EU in po svetu postopno ustavile; ker je okrevanje tega sektorja bistvenega pomena za gospodarstvo, zaposlovanje in socialni razvoj v državah EU;

C. ker so številne države članice EU uvedle ukrepe, kot sta omejitev prostega gibanja in začasni nadzor na notranjih mejah; ker je bila na zunanjih mejah EU uvedena omejitev nenujnih potovanj;

D. ker je pandemija covida-19 močno vplivala na promet in povezljivost v EU; ker so se ob ukrepih za zajezitev pandemije močno skrčile dejavnosti prevoza, zlasti v potniškem prometu;

E. ker je v turističnem sektorju EU zaposlenih približno 13 milijonov ljudi; ker Svetovni svet za potovanje in turizem napoveduje, da bi bilo lahko v letu 2020 v sektorju turizma in potovanj izgubljenih 75 milijonov delovnih mest po vsem svetu, od tega 6,4 milijona v EU; ker so mnogi delavci v negotovem delovnem razmerju in so izgubili zaposlitev ali pa jim grozi, da jo bodo kmalu izgubili; ker je turizem močno odvisen od sezonskih in začasnih delavcev, ki so pogosto zaposleni z nestandardnimi oblikami zaposlitve;

F. ker bi morale države članice usklajeno odpravljati omejitve potovanj in odpirati turistične dejavnosti ter izvajati usklajene zdravstvene in varnostne protokole; ker bodo enostranski in razdrobljeni ukrepi nacionalnih vlad vodili le v zmedo in motnje za potnike in podjetja; ker bi moralo biti varovanje zdravja delavcev in potrošnikov vedno na prvem mestu; ker morajo vsa podjetja spoštovati zdravstvene in varnostne zahteve ter zahteve glede varnostne razdalje, da se lahko znova odprejo;

G. ker je turizem kompleksen sektor številnih deležnikov, v katerem ima mobilnost ključno vlogo; ker 90 % tega sektorja predstavljajo mala in srednja podjetja; ker se večina podjetij v turizmu spopada z likvidnostno krizo; ker je kriza najbolj prizadela mala in srednja podjetja; ker se samozaposlene osebe, kot so turistični vodniki, soočajo z ekonomskim propadom;

H. ker v številnih državah članicah, evropskih regijah in mestih turizem bistveno prispeva h gospodarski in družbeni strukturi; ker turizem pogosto zagotavlja delovna mesta in prihodke regijam brez drugih virov; ker so gospodarske posledice krize covida-19 najbolj prizadele otoke ter obalne in najbolj oddaljene regije;

I. ker so se v sektorju turizma in potovanj zaradi pomanjkanja novih rezervacij in izredno visokega števila zahtevkov za povračila zaradi odpovedi pojavile hude težave z likvidnostjo;

J. ker sta bili uredba EU o pravicah potnikov in direktiva EU o paketnih potovanjih, ki zagotavljata varstvo pravic potnikov, spodkopani, zlasti kar zadeva povračila potnikom, ki zaradi pandemije niso mogli potovati, zaradi težav v zvezi z likvidnostjo v sektorju turizma in potovanj, ki so posledica naknadne odpovedi letov, ter zaradi ravnanja nekaterih podjetij, ki se bolj ukvarjajo z nagrajevanjem svojih delničarjev kot z izpolnjevanjem obveznosti do svojih strank in spoštovanjem njihovih pravic;

K. ker je Komisija s tem, ko je 13. maja 2020 sprejela sporočilo o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje ter sveženj o turizmu in prometu, naredila prvi korak k usklajenemu okrevanju turističnega in prometnega sektorja;

L. ker v proračunu EU ni posebne vrstice, namenjene turizmu, ukrepi na tem področju pa se izvajajo v okviru različnih skladov, pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

M. ker je treba turistični in prometni sektor v EU preusmeriti k bolj trajnostnemu, inovativnemu in odpornemu modelu;

1. priznava pomen turističnega in prometnega sektorja za gospodarstvo in zaposlovanje v vseh državah članicah EU; poudarja, da bi morala biti hitra kratkoročna podpora za turistični in prometni sektor, ki je sicer potrebna za zagotovitev njunega preživetja in konkurenčnosti, skladna z zavezami EU glede zmanjšanja emisij ogljika in glede trajnostnosti, spremljati pa jo morajo izvedbeni ukrepi za obnovitev zaupanja potnikov v varno potovanje po Evropi oziroma vrnitev v Evropo;

2. je seznanjen s sporočilom Evropske komisije o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje ter s svežnjem o turizmu in prometu z dne 13. maja 2020; poziva vse države članice, naj pri odpravljanju omejitev potovanj uporabljajo usklajen pristop ter naj varno in postopoma znova vzpostavijo prometne povezave in turistične dejavnosti, hkrati pa naj zagotovijo varovanje javnega zdravja, zlasti zdravja delavcev in potnikov; poudarja potrebo po učinkovitih in jasnih sanitarnih protokolih na ravni EU, da se zagotovi zaupanje med gostitelji in gosti;

3. potrjuje, da se odziv EU na krizo covida-19 ne sme uporabiti za spodbujanje še večje monopolne koncentracije v prometnem sektorju, zlasti v letalskem sektorju;

4. poudarja, da bi morale imeti države članice EU možnost, da zavoljo zaščite interesa ljudi, nacionalne suverenosti in razvoja obrnejo proces liberalizacije prometnega sektorja (železnica, cesta, enotno evropsko nebo, pristanišča);

5. poziva Komisijo, naj zagotovi dodatna pojasnila o merilih, ki naj jih države članice uporabljajo pri odločanju o ponovnem odprtju potovanj in turističnih dejavnosti; poudarja, da sedanje stanje deležnikom in potnikom ne zagotavlja gotovosti, da se pripravijo na poletno turistično sezono;

6. poudarja, da so presejalni pregledi učinkovito sredstvo za zmanjšanje širjenja virusa in krepitev zaupanja v primerih, ko spoštovanje varnostne razdalje ni mogoče, na primer v letalih, pod pogojem, da so na voljo hitre, zanesljive in dostopne presejalne metode; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni in državami članicami redno ocenjuje obstoj testov, ki izpolnjujejo te pogoje, in naj po možnosti izvaja usklajena javna naročila, da bi zagotovila najboljše možne pogoje in cene; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vse razpoložljive možnosti financiranja, da bi državljanom zagotovili brezplačno testiranje;

7. poziva države članice in Evropsko komisijo, naj zagotovijo ohranitev vseh delovnih mest v turističnem in prometnem sektorju, tako da spodbujajo dostojne in regulirane delovne pogoje, ki naj temeljijo na kolektivnih pogajanjih in boljših splošnih pogojih glede prihodkov delavcev v tem sektorju; poudarja, da mora podpora za zaposlovanje zajemati vse delavce, tudi tiste z nestandardnimi oblikami zaposlitve, ki so bili do sedaj povsem izključeni iz nadomestil za skrajšani delovni čas ali drugih državnih shem za plačna nadomestila; poudarja, da bi bilo treba naložbe nameniti spodbujanju kakovostnih delovnih mest in finančne stabilnosti, da bi premagali gospodarska nihanja;

8. poudarja, da sedanja zdravstvena kriza kaže na pomen naložb v javni prevoz; obžaluje, da ni dovolj ponudbe in da se potniki prevažajo v pogojih, ki ne varujejo javnega zdravja;

9. poziva k vzpostavitvi sistema zajamčenega minimalnega dohodka v državah članicah, ki bo dopolnjeval univerzalne in visokokakovostne javne storitve, tj. zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva, da bi se zagotovili dostojni življenjski pogoji in učinkovita varnostna mreža za najranljivejše, zlasti v času krize, kot je pandemija covida-19, ter da bi dosegli popolno socialno vključenost;

10. poudarja, da se na tisoče podjetij, zlasti MSP, spopada s težavami pri preživetju, saj so mnoga na robu plačilne sposobnosti; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo razvoj in ocenijo možnost okrepljene nujne pomoči v okviru že napovedanih instrumentov, in sicer s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov, da bi nujno preprečili stečaje dobro delujočih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, na primer z jamstvi in poceni posojili ter ureditvami za neporavnane dolgove, kot so davčne olajšave, odlog odplačil bančnih posojil in rešitve za kritje tveganj, s katerimi se soočajo izvajalci storitev, do ponovnega odprtja turističnih in prevoznih dejavnosti;

11. opozarja, da bodo velike družbe zasedle prevladujoč položaj v tem sektorju, če nam ne bo uspelo preprečiti vala stečajev, to pa bo privedlo do višjih cen za potrošnike in nižjih prihodkov za tista mala in srednja podjetja, ki bodo preživela;

12. poziva k popolni zaščiti pravic potrošnikov in potnikov pred nezakonitimi praksami nekaterih podjetij; poziva države članice, naj zagotovijo najstrožje in najhitrejše izvrševanje pravic potrošnikov in potnikov in zlasti naj ne bodo popustljive do podjetij, ki prejemajo javnofinančna sredstva; poziva k ustanovitvi jamstvenega sklada za potovanja, da bi zagotovili učinkovito varstvo pravic potnikov;

13. poziva, naj načrt EU za oživitev gospodarstva vsebuje močno podporo turističnemu in prometnemu sektorju; poziva, naj se velik del načrta za oživitev gospodarstva, vsaj 20 %, nameni oživitvi tega sektorja; poziva, naj bo ta načrt oživitve strogo v skladu z zavezami EU glede emisij ogljika in trajnostnosti; poziva k družbeno odgovornemu pristopu k zaščiti delovnih mest in plač;

14. poudarja pomen turizma za nekatere države in geografska območja EU, kjer so storitve, povezane s turizmom, pogosto pomemben dejavnik pri zagotavljanju delovnih mest in so eden od glavnih virov prihodka za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj pri obnovitvi prostega gibanja in prometnih povezav med najbolj oddaljenimi ozemlji in otoki ter celinsko EU pripravi prilagojene ukrepe; poudarja, da so za te regije izjemno pomembne posebne povezave ter dodatna finančna in upravna podpora; poudarja, da je v strategiji in pobudah EU za turizem pomembna osredotočenost na obale in pomorstvo, vključno z možnostmi financiranja in orodji za promocijo in komuniciranje, ter da je treba oblikovati prilagojene politike v sodelovanju z deležniki in oblastmi;

15. poziva Komisijo, naj predlaga nov evropski program socialnega turizma, ki bo ranljivim družbenim skupinam omogočil uporabo nacionalnih turističnih bonov v pridruženih podjetjih in zavodih v drugih državah članicah, ki prav tako ponujajo program socialnega turizma svojim državljanom; ugotavlja, da so se tovrstni programi v številnih državah članicah zelo dobro obnesli, in meni, da bi bilo zelo pozitivno, če bi bili interoperabilni na ravni EU;

16. znova poziva k oblikovanju posebne proračunske vrstice za trajnostni turizem v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) in opozarja, da ni konkretnega in namenskega finančnega instrumenta, ki bi prispeval k spodbujanju blaginje in rasti v tem sektorju;

17. poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost in potencialne koristi mehanizma kriznega upravljanja za turistični sektor EU, ne le za ustrezno in hitro odzivanje na sedanjo pandemijo covida-19, temveč tudi za pripravo na prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe, prekomerni turizem in varnostna vprašanja, ter za svetovno promocijo Evrope kot vodilne turistične destinacije; poudarja, kako pomembno je vključiti rešitve za financiranje v primeru kratkoročnega pomanjkanja finančnih sredstev ter omogočiti uporabo srednjeročnih in dolgoročnih okvirov in strategij;

18. poudarja, da mora biti glavni cilj doseči trajnosten in odporen turizem, skladen z zavezami, ki jih je EU sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, z namenom zagotoviti ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, trajnostno rast in večji prispevek k socialni in regionalni koheziji;

19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.

 

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.

[2] UL L 304, 22.11.2011, str. 64.

[3] UL L 326, 11.12.2015, str. 1.

Zadnja posodobitev: 17. junij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov