PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi
6.7.2020 - (2019/2952(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Dolors Montserrat, Esteban González Pons, Leopoldo López Gil, Paulo Rangel, Antonio Tajani, David McAllister, Gabriel Mato, Antonio López-Istúriz White, Cláudia Monteiro de Aguiar, Isabel Wiseler-Lima, Miriam Lexmann, Vladimír Bilčík, Ivan Štefanec, Michal Wiezik, Peter Pollák
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0211/2020
B9-0211/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti resolucije z dne 16. januarja 2020 o parlamentarnem državnem udaru v Venezueli[1],
– ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. aprila 2020 o predlogu ZDA in razmerah v Venezueli v okviru pandemije koronavirusa,
– ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 30. aprila 2020 o izrednih zdravstvenih razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju opozorila strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 6. maja 2020 o uničujočih posledicah, ki jih ima humanitarna in gospodarska kriza v državi za človekove pravice,
– ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) z dne 1. aprila 2020 o položaju beguncev in migrantov iz Venezuele v času pandemije covida-19,
– ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika z dne 4. in 16. junija 2020 o nedavnih dogodkih v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave Odbora za zunanje zadeve z dne 11. junija 2020 o nedavnih napadih na venezuelsko narodno skupščino,
– ob upoštevanju izjav mednarodne kontaktne skupine z dne 16. junija 2020 o omajani verodostojnosti venezuelskega volilnega organa in z dne 24. junija 2020 o zaostritvi politične krize v Venezueli,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 29. junija 2020, s katerim se na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, doda enajst vodilnih venezuelskih uradnikov[2],
– ob upoštevanju venezuelske ustave,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker sta EU in španska vlada 26. maja 2020 organizirali mednarodno donatorsko konferenco, v solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti v državah v regiji in ob podpori UNHRC in IOM; ker so se mednarodni donatorji zavezali, da bodo zagotovili skupno 2,544 milijarde EUR, vendar le 595 milijonov EUR v neposrednih nepovratnih sredstvih, ostalo pa v obliki pogojnih posojil; ker so nekateri posojilojemalci na konferenci izrazili zaskrbljenost, ker so se pri pridobivanju posojil soočali z birokratskimi ovirami in kompleksnimi predpisi; ker bo 595 milijonov EUR neposrednih povratnih sredstev komajda dovolj za odpravljanje letnih posledic takšne rekordne krize v sosednjih državah;
B. ker se je politična, gospodarska, institucionalna, socialna in večplastna humanitarna kriza v Venezueli v času pandemije covida-19 močno zaostrila; ker vse večje pomanjkanje zdravil in hrane, množične kršitve človekovih pravic, hiperinflacija, politično zatiranje, korupcija in nasilje ogrožajo življenja ljudi in jih silijo v beg iz države;
C. ker je zaradi omejenega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, zdravil, hrane in vode v Venezueli vse več ljudi podhranjenih, zlasti v ranljivih skupinah, kot so ženske, otroci in bolniki;
D. ker je venezuelski državni zdravstveni sistem močno oslabljen zaradi slabega upravljanja režima, kar je pripeljalo do kritičnega pomanjkanja zdravil in omejenih možnosti zdravljenja; ker režimski podatki v zvezi s pandemijo covida-19 niso verodostojni, v njihovo zanesljivost pa dvomijo tako v Venezueli kot v mednarodni skupnosti;
E. ker se zaradi sedanje večplastne krize v Venezueli v regiji razseljuje več prebivalstva kot kadar koli prej; ker je iz države pobegnilo okrog 5 milijonov Venezuelcev, od katerih jih je 80 odstotkov razseljenih v državah v regiji; ker je po navedbah UNHCR begunska kriza v Venezueli druga največja na svetu za Sirijo;
F. ker se je po podatkih UNHCR število Venezuelcev, ki so zaprosili za azil, po vsem svetu povečalo za 2000 %; ker je po vsem svetu zaprosilo za azil 650 000 Venezuelcev, okrog dva milijona pa jih je pridobilo dovoljenje za prebivanje v drugih ameriških državah; ker je iz države zbežalo že 12 % prebivalstva, še vedno pa državo dnevno zapusti okrog 5000 ljudi;
G. ker so trenutne izredne zdravstvene razmere dodatno zaostrile že tako obupen položaj številnih beguncev in migrantov iz Venezuele in njihovih držav gostiteljic; ker so številni begunci in migranti odvisni od nezadostnih dnevnih plač za kritje osnovnih potreb, kot so bivališče, hrana in zdravstvena oskrba;
H. ker je po navedbah iz poročil o zgodnji fazi pandemije covida-19 oslabljeni državni zdravstveni sistem preobremenjen, bolnišnice so polne obolelih za koronavirusom, okuženih pa je tudi na desetine zdravstvenih delavcev;
I. ker je nelegitimno venezuelsko vrhovno sodišče, ki je pod nadzorom režima Nicolása Madura, 26. maja 2020 neupravičeno ratificiralo imenovanje Luisa Parre kot predsednika narodne skupščine; ker je bilo nezakonito parlamentarno zasedanje januarja 2020, na katerem je bil Parra po njegovih trditvah izvoljen, v nasprotju z zakonskim postopkom in z demokratičnimi ustavnimi načeli, saj je bila veliki večini demokratičnih predstavnikov preprečena udeležba na zasedanju in posledično tudi glasovanje; ker je Svet EU zaradi nezakonite odločitve, ki izhaja iz tega nelegitimnega parlamentarnega zasedanja, uvedel sankcije zoper nadaljnjih enajst uradnikov, med drugim zoper Luisa Parro, zaradi njihove vloge pri ogrožanju demokracije in pravne države;
J. ker je 13. junija 2020 nelegitimno vrhovno sodišče zopet imenovalo nove člane v državni volilni svet, ne da bi za to imelo zakonska pooblastila; ker je v skladu s členoma 187 in 296 venezuelske ustave za ta imenovanja pristojna izključno narodna skupščina, organ, ki ga demokratično volijo državljani Venezuele; ker Evropski parlament ne bo priznal nobene odločitve ali sodbe, ki bi jo enostransko sprejeli ti nelegitimni organi; ker so bili tudi uradniki, odgovorni za te odločitve, uvrščeni na seznam oseb, za katere je Svet uvedel sankcije;
K. ker je Nicolás Maduro ukazal veleposlanici Evropske unije, naj zapusti državo v 72 urah potem, ko je Svet v sklepu z dne 29. junija 2020 uvedel individualne sankcije za več uradnikov, odgovornih za resne kršitve človekovih pravic, in ker je z dodatnimi povračilnimi ukrepi zagrozil tudi španskemu veleposlaniku;
L. ker Madurov režim s sodbami nelegitimnega vrhovnega sodišča sistematično preganja politične stranke Acción Democratica, Primero Justicia in Un Nuevo Tiempo ter je proti volji njihovih članov razpustil njihove izvršne svete; ker je Madurov režim demokratično politično stranko Voluntad Popular označil za teroristično organizacijo;
M. ker demokratična mednarodna skupnost, tudi EU, odločno zavrača to volilno farso in vse tovrstne nezakonite ukrepe; ker ta dejanja omejujejo demokratični prostor v državi na najmanjšo možno raven, hkrati pa se še dodatno otežujejo reševanje politične krize v Venezueli; ker je oblikovanje uravnotežene in vključujoče izredne državne vlade, v katero bodo vključeni vsi demokratični politični in socialni sektorji države in ki se bo lahko odzvala na trenutne humanitarne potrebe, bistveno, da bi premagali vse večjo krizo;
N. ker so svobodne in poštene zakonodajne in predsedniške volitve, ki bodo spoštovale mednarodne standarde, neodvisen in uravnotežen državni volilni svet ter enaki pogoji za sodelovanje vseh političnih strank in kandidatov temelj verodostojnega volilnega postopka;
O. ker je 15. junija 2020 španski dnevnik ABC objavil tajne dokumente iz leta 2010, v skladu s katerimi je venezuelski režim odobril 3,5 milijona EUR za financiranje Gibanja petih zvezdic (Movimento 5 Stelle) v Italiji; ker tovrstno tuje vmešavanje pomeni veliko grožnjo za evropske demokracije;
P. ker je bila Delcy Rodrigez, podpredsednica Venezuele v Madurovem režimu, leta 2018 uvrščena na seznam posameznikov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, in ker ji je bil prepovedan vstop v EU; ker jo je španski minister za promet 20. januarja 2020 kljub temu sprejel na madridskem letališču; ker je španski minister dogodek opisal na vsaj šest različnih načinov, od katerih so nekateri celo nasprotujoči; ker španska vlada javnosti dogodka še ni jasno ali prepričljivo obrazložila; ker bi morala Evropska unija špansko vlado pozvati, naj pojasni to kršitev prava EU, in ker nič ne kaže na to, da bi jo že pojasnila; ker je izvajanje sklepov na področju zunanjih zadev EU v rokah nacionalnih organov, Komisija pa je odgovorna za spremljanje izvajanja prava EU;
Q. ker so organi Zelenortskih otokov 12. junija 2020 aretirale poslovneža Alexa Saaba, ki je vpleten v več korupcijskih shem, povezanih z Madurovim režimom, in zdaj čaka na sodno odločbo in morebitno izročitev; ker zadeva Alexa Saab kaže, kako razširjena je korupcija v Venezueli, medtem ko je država sredi humanitarne krize, kakršne še ni izkusila; ker je država na indeksu korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International, med 180 državami na 173. mestu;
R. ker je bil nekdanji veleposlanik Španije v Venezueli, Raúl Morodo, ki je služboval v vladi Joseja Luisa Rodrígueza Zapatera, nedavno obtožen podkupovanja in poneverb v znesku 35 milijonov EUR, ki so izginili iz venezuelske naftne družbe PDVSA v času njegovega mandata veleposlanika;
S. ker se je od začetka množičnih državljanskih nemirov leta 2014 število političnih zapornikov v državi povečalo in jih je trenutno več kot 300; ker naj bi bilo v Venezueli v priporu tudi 11 Evropejcev;
T. ker bi morale države, za katere veljajo sankcije, zagotoviti pregledne informacije, sprejeti mednarodno humanitarno pomoč ter prednostno razvrstiti potrebe in pravice najbolj ranljivih skupin prebivalstva;
1. ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnosti izrednih humanitarnih razmer v Venezueli, ki zelo ogrožajo življenja prebivalcev države; izraža solidarnost z vsemi Venezuelci, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo državo zaradi pomanjkanja najosnovnejših življenjskih pogojev, kot so dostop do hrane in pitne vode, zdravstvenih storitev in zdravil;
2. opozarja, da se je migracijska kriza razširila po vsej regiji, in sicer v Kolumbijo, Peru, Ekvador, Bolivijo, Čile, Brazilijo, Panamo in Argentino, pa tudi v nekatere države članice EU, in da izjemno težke razmere še dodatno zaostruje boj proti pandemiji covida-19; pozdravlja prizadevanja sosednjih držav ter solidarnost, ki so jo pokazale; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s temi državami, tako da jim poleg humanitarne pomoči zagotovi tudi več sredstev, pa tudi prek razvojne politike;
3. poziva venezuelske oblasti, naj priznajo sedanjo humanitarno krizo, da bi preprečili njeno nadaljnje poglabljanje, ter se zavzamejo za politične in gospodarske rešitve, s katerimi bi zagotovili varnost vsega civilnega prebivalstva ter stabilnost države in regije;
4. poziva k nujnim ukrepom za preprečitev zaostritve humanitarne in javnozdravstvene krize, zlasti da se ne bi ponovno pojavile bolezni, kot so ošpice, malarija, davica ter slinavka in parkljevka; poziva k čim hitrejšemu kratkoročnemu odzivu na podhranjenost med najranljivejšimi skupinami, kot so ženske, otroci in bolniki;
5. pozdravlja zaveze mednarodne donatorske konference k donacijam in njena prizadevanja; meni, da večina zavez, ki so za posojila, ne pa neposredna nepovratna sredstva, ne izpolnjuje predvidenega cilja konference; zahteva, da morajo biti pogoji za dostop do teh posojil prilagodljivi in pregledni ter omogočati hitro izplačilo;
6. odločno zavrača kršitve demokratičnega, ustavnega in preglednega delovanja narodne skupščine, pa tudi ustrahovanje, nasilje in samovoljne odločitve proti njenim poslancem; obsoja nedemokratični način, na katerega so bili imenovani novi člani državnega volilnega sveta, in da so bili izvršni sveti legitimnih političnih strank razpuščeni proti volji njihovih članov;
7. znova izjavlja, da je bil Juan Guaidó na preglednem in demokratičnem glasovanju v narodni skupščini izvoljen za njenega legitimnega predsednika in je torej legitimni začasni predsednik Bolivarske republike Venezuele v skladu s členom 223 venezuelske ustave;
8. znova poudarja, da popolnoma podpira narodno skupščino, ki je edini zakonito izvoljeni demokratični organ Venezuele in pooblastila katere je treba spoštovati, vključno s pravicami in varnostjo njenih poslancev; vztraja, da je miroljubno in politično rešitev mogoče doseči le s popolnim spoštovanjem ustavnih pravic narodne skupščine;
9. opozarja, da sta spoštovanje demokratičnih institucij in načel ter spoštovanje načela pravne države bistvena pogoja za rešitev krize v državi v korist njenih prebivalcev; zato poziva k nujni vzpostavitvi pogojev, ki bodo vodili v svobodne, pregledne in verodostojne predsedniške in zakonodajne volitve, ki bodo temeljile na določenem časovnem razporedu, poštenih pogojih za vse akterje in polni preglednosti, na njih pa bodo prisotni verodostojni mednarodni opazovalci; meni, da je to edini način za izhod iz krize;
10. močno obžaluje, da je lahko Delcy Rodríguez kljub temu, da zanjo veljajo omejevalni ukrepi EU, februarja vstopila v schengensko območje in se sestala s španskimi organi, namesto da bi ji zavrnili možnost vstopa in jo odstranili z ozemlja EU; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj stopi v stik s španskimi organi in zahteva, da ta dejstva verodostojno in pregledno preiščejo in pojasnijo;
11. pozdravlja sklep Sveta z dne 29. junija 2020, da na seznam oseb, za katere veljajo individualne sankcije, ki ne škodijo venezuelskim prebivalcem, doda enajst venezuelskih uradnikov, in poziva, naj se ta seznam okrepi in razširi, če se bodo razmere na področju človekovih pravic in demokracije v državi še naprej slabšale; meni, da morajo organi EU omejiti njihovo gibanje, pa tudi gibanje njihovih najbližjih sorodnikov, in jim zamrzniti premoženje ter vizume;
12. obsoja odločitev Nicolása Madura, da kot povračilni ukrep na sankcije proti enajstim venezuelskim uradnikom, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, iz Caracasa izžene veleposlanico EU; v zvezi s tem pozdravlja izjavo podpredsednika/visokega predstavnika, v kateri napoveduje vzajemnost, in poziva države članice, naj razmislijo tudi o umiku svojih veleposlanikov iz Caracasa, pri tem pa zagotovijo nemoteno delo diplomatskih uradnikov, ki državljanom EU zagotavljajo zaščito in konzularne storitve;
13. obsoja nebrzdano korupcijo, ki je postala sestavni del Madurovega režima; obsoja, da Madurov režim financira populistične politične stranke v EU, ter poziva k takojšnji in nepristranski preiskavi teh primerov; ostro obsoja in obžaluje korupcijski škandal, v katerega je vpleten nekdanji španski veleposlanik Raúl Morodo, in poziva oblasti, naj odgovorne privedejo pred sodišče;
14. poziva, naj se takoj izpustijo vsi politični zaporniki ter odpravijo mučenje, grdo ravnanje in nadlegovanje političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov, tistim, ki so bili po krivem prisiljeni v izgnanstvo, pa se dovoli vrnitev;
15. popolnoma podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi zločini in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim; poziva EU, naj se pridruži pobudi držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za začetek preiskave hudodelstev proti človeštvu, ki jih je storila Madurova de facto vlada na ozemlju države, da bi ta odgovarjala za svoja dejanja;
16. prosi, naj Evropski parlament v Venezuelo napoti misijo za ugotavljanje dejstev, da bi ocenila razmere;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0013.
- [2] UL L 205I, 29.6.2020, str. 6.