PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi
6.7.2020 - (2019/2952(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Anna Fotyga
v imenu skupine ECR
B9-0214/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. junija 2016 o sklepu venezuelskega vrhovnega sodišča (TSJ) z dne 10. junija 2020 v zvezi s kandidati za rektorje volilnega sveta (CNE), sklepa TSJ z dne 12. junija o imenovanju rektorjev in sklepa z dne 15. junija o začasni prekinitvi delovanja sedanjega upravnega odbora politične stranke Acción Democrática,
– ob upoštevanju svetovne pandemije covid-19,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav z dne 5. januarja 2020 o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave novo imenovanega visokega predstavnika/podpredsednika Josepha Borrella z dne 21. decembra 2019,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 9. januarja 2020 o najnovejših dogodkih v povezavi z narodno skupščino,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 11. novembra 2019, v skladu s katerim se sankcije proti Venezueli podaljšajo za eno leto zaradi politične, gospodarske, socialne in humanitarne krize v tej državi ter stalnih dejanj proti demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 27. septembra 2019, s katerim je EU v seznam posameznikov, za katere veljajo sankcije, vključila sedem članov venezuelskih varnostnih sil ali obveščevalnih služb, vpletenih v mučenje in druge resne kršitve človekovih pravic,
– ob upoštevanju poročila urada visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 4. julija 2019 o Venezueli in ustnega poročila ob 42. zasedanju Sveta za človekove pravice, ki je potekalo 9. septembra 2019 v Ženevi,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 18. junija 2019, v kateri EU poudarja globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših političnih in humanitarnih razmer v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 4. aprila 2019 o sklepu nepriznane narodne skupščine glede odvzema parlamentarne imunitete Juanu Guaidoju,
– ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019, 24. februarja 2019 in 28. marca 2019,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 2. marca 2019, v kateri EU vztraja, da bodo vsi ukrepi, ki utegnejo ogroziti svobodo, zaščito ali osebno varnost Juana Guaidoja, povzročili poslabšanje razmer in izzvali odločne obsodbe s strani mednarodne skupnosti;
– ob upoštevanju mednarodne donatorske konference v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti, ki je potekala 26. maja 2020,
– ob upoštevanju sklepa mednarodne kontaktne skupine, da se kot nezakonito zavrne imenovanje vodstva novega nacionalnega volilnega sveta (CNE) s strani venezuelskega vrhovnega sodišča (TSJ),
– ob upoštevanju sklepa venezuelskega vrhovnega sodišča (TSJ) z dne 16. junija 2020,
– ob upoštevanju odprtega pisma Juana Guaidója nekdanjemu španskemu predsedniku vlade Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru, v katerem mu očita in ga obtožuje, da je legitimiziral pasti diktatorja, z namenom prikriti pravo farso, ki je predvidena v decembru,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/898 z dne 29. junija 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli,
– ob upoštevanju dejstva, da je 7. junija 2000 Venezuela ratificirala Rimski statut;
– ob upoštevanju ustave Bolivarske republike Venezuele;
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Venezuela že več let v globoki gospodarski krizi, pri čemer je ena od glavnih težav hiperinflacija; ker je v zadnjih nekaj mesecih v Venezueli prišlo do stopnjevanja nasilja in resnih kršitev človekovih pravic, ki jih izvaja nezakoniti predsednik Nicolas Maduro, kar še dodatno zaostruje sedanjo politično, gospodarsko, institucionalno in socialno humanitarno krizo, saj je državo moralo zapustiti že več kot pet milijonov Venezuelcev, prebivalstvo se spopada z vse večjim pomanjkanjem zdravil, vode in hrane ter izpadi elektrike, zaradi katerih prihaja do obsežnega obupa, tudi ob nezadostnih informacijah zaradi težav z dostopom do svobodnih medijev ali njihovim pomanjkanjem; ker je svetovna pandemija covid-19 močno prispevala k nadaljnjemu slabšanju razmer v Venezueli, ki so se še zaostrile z zniževanjem cen in zlasti cen nafte;
B. ker sta Evropska unija in španska vlada 26. maja 2020 ob podpori visokega komisarja OZN za begunce in Mednarodne organizacije za migracije sklicali mednarodno konferenco donatorjev v solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti; ker so se mednarodni donatorji zavezali, da bodo zagotovili skupno 2,544 milijarde EUR, vendar le 595 milijonov EUR v neposrednih nepovratnih sredstvih za pomoč v tej rekordni krizi; ker so ta posojila pogojena in namenjena za pomoč pri obvladovanju velikih migracijskih tokov Venezuelcev, ki se zatekajo v sosednje države; ker 595 milijonov EUR ne bo zadostovalo za obvladovanje te krize brez primere, ki se je razširila v sosednje države;
C. ker je po podatkih visokega komisarja OZN za begunce venezuelska begunska kriza druga največja v svetu po Siriji; ker je Kolumbija zaradi resnosti razmer vzpostavila središče za migracije na svoji meji z Venezuelo, da bi poskusila obvladati pritok migrantov;
D. ker so ti dogodki sledili ustrahovalni kampanji in tako imenovani Operación Alacrán (operacija Škorpijon) in ker se pregon ter politično nadlegovanje nasprotnikov Madurovega režima nadaljuje; ker je bila poslancem narodne skupščine odvzeta parlamentarna imuniteta, številni so bili aretirani, drugi pa so morali zapustiti državo ali so postali begunci na diplomatskih predstavništvih; ker stroga in nenehna uporaba prisile in nasilja, podkrepljena z odločnostjo predsednika Nicolasa Madura, pomeni jasen namen uničevanja vsakega pojmovanja in dejanja zakonitosti; ker je do danes mednarodna skupnost seznanjena glede vsaj 11 Evropejcev, ki naj bi bili nezakonito pridržani v Venezueli kot politični zaporniki; ker od leta 2014 število političnih zapornikov, ki so žrtve mučenja in nečloveških življenjskih pogojev, presega 300;
E. ker nasilje vlade Nicolasa Madura, katerega namen je preprečiti ponovno izvolitev Juana Guaidoja kot predsednika narodne skupščine v Venezueli, še stopnjuje spopade, ki v zadnjih letih nenehno naraščajo; ker je bil med posamezniki, ki jim je bila odvzeta imuniteta, začasni predsednik Venezuele, Juan Guaidó, z namenom uničiti opozicijo; ker Madurova vlada ogroža avtoriteto in sposobnost zakonite in demokratične narodne skupščine, da učinkovito in neovirano opravlja svojo nalogo in izvaja mandat, ki so ga potrdili venezuelski prebivalci; ker bi morale države, za katere veljajo sankcije, zagotoviti pregledne informacije, sprejeti mednarodno humanitarno pomoč ter prednostno razvrstiti potrebe in pravice najbolj ranljivih skupin prebivalstva, česar venezuelska vlada ni zagotovila;
F. ker je venezuelsko vrhovno sodišče, ki ga nadzoruje režim, neutemeljeno potrdilo kot predsednika narodne skupščine Luisa Parro; ker je januarja 2020 potekalo nezakonito zasedanje, na katerem je bilo veliki večini demokratično izvoljenih predstavnikov onemogočeno, da bi bili na seji navzoči in posledično oddali svoj glas, pri čemer so bili kršeni pravni postopki in demokratična ustavna načela; ker so te nezakonite odločitve, ki je sprejel ta organ, ki ga vodi režim, pripravile Svet, da je uvedel sankcije za dodatnih 11 odgovornih uradnikov, med katerimi je Luis Parra;
G. ker so nedavne odločbe venezuelskega vrhovnega sodišča imele močne posledice za pravno državo in demokratične vrednote, vključno z odločbo z dne 10. junija, v kateri je bil odbor za volilna imenovanja, ustanovljen novembra lani v okviru narodne skupščine, pozvan, naj v roku 72 ur predloži imena kandidatov za predstojnike državnega volilnega sveta; ker je venezuelsko vrhovno sodišče, ki ga vodi režim, 13. junija 2020 v nacionalni volilni svet imenovalo nove predstojnike, z edinim namenom vzpostaviti režimu prijazen volilni organ, s čimer se krši venezuelsko ustavno pravo ter spodkopava verodostojnost nacionalnega volilnega sveta in bližajoči se volilni proces; ker je to sodišče nato začasno razpustilo sedanji vodstveni odbor stranke Acción Democrática, eno od glavnih opozicijskih strank in članico opozicijske skupine G4, in ga 15. junija nadomestilo z ad hoc odborom; ker je v skladu s členoma 187 in 296 venezuelske ustave za ta imenovanja pristojna izključno narodna skupščina, organ, ki ga demokratično izvolijo Venezuelci; ker so uradniki, odgovorni za te odločitve, tudi vključeni v seznam sankcij EU; ker je nelegitimna Madurova vlada 1. julija 2020 z goljufivim manevrom napovedala parlamentarne volitve, ki bodo potekale 6. decembra v Venezueli;
H. ker je Madurov režim s sistematičnim preganjanjem, ki ga je izvajal preko sodb nelegitimnega vrhovnega sodišča, napadel politični stranki Acción Democratica, Primero Justicia in Un Nuevo Tiempo ter proti volji njunih članov razpustil njuna izvršna sveta; ker je Madurov režim demokratično politično stranko Voluntad Popular določil za teroristično organizacijo;
I. ker Madurov režim še naprej podpira revolucionarna in protikapitalistična gibanja levičarskih gibanj po vsem svetu; ker so nezakonito financiranje prejele tudi politične stranke in voditelji v Evropi; ker je 15. junija 2020 španski dnevnik ABC objavil tajne dokumente iz leta 2010, v skladu s katerimi je venezuelski režim odobril financiranje za Movimento 5 Stelle (Gibanje petih zvezd) v Italiji; ker vmešavanje Venezuele v evropske volitve ni omejeno na Gibanje petih zvezd; ker je po poročanju vlada Venezuele Gianrobertu Casaleggiiu, vodji te stranke, poslala kovček z gotovino v višini 3,5 milijona EUR;
J. ker so bile prejemnice venezuelskih sredstev druge politične stranke, kot je Podemos v Španiji, v skladu s poročilom iz leta 2008, naslovljenim „Punto de cuenta al Commante Presidente de la República variana de Venezuela„, ki ga je podpisal Hugo Chávez in iz katerega je razvidno, da je Fundaciji Center za politične in socialne študije (Fundación CEPS) bilo izplačanih 7 milijonov EUR;
K. ker se nekdanji veleposlanik Španije v Venezueli, Raúl Morodo, ki je služil v vladi Joseja Luisa Rodrígueza Zapatera, sooča z obtožbami podkupovanja in poneverb v znesku 35 milijonov EUR, ker je v času svojega mandata kot veleposlanik omogočil vmešavanje venezuelskega režima v nacionalne politične in volilne zadeve;
L. ker je Svet na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi (tj. prepoved potovanja in zamrznitev premoženja), dodal 11 vodilnih venezuelskih uradnikov, in sicer zaradi njihove vloge pri dejanjih in odločitvah, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Venezueli; ker so bili ti posamezniki na seznam med drugim dodani zaradi „sprožanja politično motiviranih pregonov in ustvarjanja ovir za politično in demokratično rešitev krize v Venezueli, pa tudi resnega kršenja človekovih pravic in omejevanja temeljnih svoboščin, kot sta svoboda tiska in govora“;
M. ker naj bi venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez 20. januarja 2020 s 40 kovčki v prtljažnem prostoru letala, ki ga je najela družba Sky Valet, priletela na letališče Madrid-Barajas, in to kljub temu, da je bila uvrščena na seznam oseb, za katere veljajo sankcije, ki ga je Svet sprejel leta 2018 in ki ji onemogoča vstop na ozemlje EU ali tranzit prek njega; ker je španski minister za promet incident opisal na vsaj šest različnih načinov;
N. ker so ZDA bančnike, borzne posrednike, trgovce in posrednike lani opozorile, naj ne trgujejo z „zlatom, nafto ali drugim venezuelskim blagom, ki ga je Madurova mafija ukradla venezuelskemu narodu“; ker se je Madurova vlada zatekla k temu, da je svojim zaveznikom v Turčiji, Rusiji in Združenih arabskih emiratih prodala del rezerv zlata, hranjenega v centralni banki v Venezueli; ker je bil 12. junija na Zelenortskih otokih aretiran Alex Saab, eden najpomembnejših akterjev v Madurovi mreži in njegov tesni zaveznik, ki je obtožen, da je podkupoval venezuelske uradnike in več kot 350 milijonov USD preusmeril na račune v tujini, poleg tega pa naj bi Maduru pomagal skleniti posel z Iranom, pri katerem bi Venezuela v zameno za devet ton zlata v vrednosti 500 milijonov USD dobila nafto, delavce in pripomočke; ker je imel Alex Saab že leta 2018 pomembno vlogo pri ohranjanju dobrih odnosov med venezuelskim Madurovim režimom in Turčijo, ko je bil zadolžen za prevoz zlata v vrednosti 900 milijonov USD v Turčijo, pri čemer je del tega zlata pristal v Teheranu, s čimer so bile kršene ameriške sankcije; ker je bil nalog ameriških tožilcev za izročitev Alexa Saaba, da bi bila proti njemu v ZDA vložena obtožnica zaradi pranja denarja, odobren;
O. ker je venezuelski nezakoniti predsednik Maduro 28. junija odredil izgon veleposlanice EU in ji ob tem ukazal, naj državo zapusti v roku 72 ur; ker je tudi španskemu veleposlaniku grozil z dodatnimi povračilnimi ukrepi in EU kritiziral zaradi sankcij, ki jih je naložila venezuelskim uradnikom Madurovega režima, in jo pri tem obtožil zarotništva;
P. ker je bila po diplomatski krizi, ki je nastopila po tem, ko je nelegitimni Madurov režim 29. junija oznanil, da bo iz Caracasa izgnal veleposlanico EU, šele po tem, ko je Josep Borrell z Jorgejem Arreazo, članom nelegitimne Madurove vlade, izmenjal mnenja, podana skupna izjava brez primere, kar bi lahko razumeli kot priznanje nelegitimne vlade, za katero Evropska unija meni, da je doslej ni podpirala, ker sistematično krši človekove pravice, pa tudi ker narodna skupščina pod legitimnim predsednikom Juanom Guaidójem deluje demokratično, v skladu z ustavo in pregledno;
1. odločno obsoja represivne ukrepe Madurove vlade in poziva, naj se končajo vse vrste nezakonitosti, to, da se sila in prisila uporabljata brez razlikovanja in ves čas, pa tudi ponovno potrditev goljufivega in nelegitimnega predsednika; izraža solidarnost s prebivalci Venezuele in tistimi, ki so postali žrtve brutalne diktature Madurovega režima;
2. ponavlja, da je skrajno zaskrbljen zaradi stopnjevanja nasilja in resnih izrednih razmer v Venezueli, zaradi katerih so življenja državljanov resno ogrožena; ponavlja, da je globoko zaskrbljen zaradi hudih izrednih razmer, zaradi katerih so ogrožena življenja vseh Venezuelcev; opozarja na zaostreno migracijsko krizo v vsej regiji ter sosednjim državam izreka pohvalo za njihova prizadevanja in solidarnost, ki so jo pokazale;
3. poudarja, da je Madurov režim postal najbolj nepredvidljiva in resna grožnja varnosti in stabilnosti na podcelini, ki ogroža celovitost in stabilnost sosednjih držav;
4. odločno obsoja sistematične kršitve demokratičnega, ustavnega in preglednega delovanja države, ki so migracijsko krizo v vsej regiji, zlasti v kontekstu boja proti pandemiji, še dodatno pospešile; izreka pohvalo njenim sosednjim državam za njihova prizadevanja in solidarnost; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s temi državami, tako da jim poleg humanitarne pomoči zagotovi tudi več sredstev, pa tudi prek razvojne politike; pozdravlja zaveze mednarodne donatorske konference k donacijam in njena prizadevanja v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti; a hkrati poudarja, da gre pri teh zavezah večinoma za posojila in ne za neposredna nepovratna sredstva, kar ni v skladu s predvidenimi cilji;
5. odločno zavrača kršitve demokratičnega, ustavnega in preglednega delovanja narodne skupščine, pa tudi ustrahovanje, nasilje in samovoljne odločitve proti njenim poslancem; obsoja, da so bili novi člani v državni volilni svet (CNE) imenovani na nedemokratičen način, sedanji izvršni sveti strank pa proti volji njihovih članov razrešeni; poziva k takojšnjemu ukrepanju, da se potrdi, da imajo le poslanci, ki jih imenuje legitimni začasni predsednik Venezuele Juan Guaidó, legitimno pravico, da Venezuelo diplomatsko zastopajo pri EU, in poziva EU, naj preišče domnevne primere neposrednega vmešavanja Venezuele v evropske volilne postopke;
6. zahteva, da se takoj izpustijo samovoljno pridržani politični zaporniki, ki naj bi bili v zaporih nezakonito zaprti v grozljivih razmerah in mučeni;
7. ponovno izraža polno podporo narodni skupščini kot edinemu zakonito izvoljenemu demokratičnemu organu Venezuele, katerega pooblastila je treba spoštovati, med drugim kar zadeva pravice in varnost njenih poslancev; ponovno priznava, da je bil Juan Guaidó na preglednem in demokratičnem glasovanju v narodni skupščini izvoljen za legitimnega predsednika narodne skupščine in je torej legitimni začasni predsednik Bolivarske republike Venezuele v skladu s členom 233 venezuelske ustave; obsoja, da je vrhovno sodišče, na čelu katerega je režim, nezakonito ustanovilo t. i. „nov“ volilni organ; vztraja, da bo mirno politično rešitev mogoče doseči le, če bodo ustavna pooblastila narodne skupščine v celoti spoštovana; poudarja, da Evropski parlament ne bo priznal nobene odločitve ali sodbe, ki bi jo enostransko sprejela ta nelegitimna organa;
8. odločno obsoja, da je Madurov režim večkrat spodkopal celovitost, verodostojnost in preglednost volilnih postopkov, zlasti ko je na različnih volitvah v latinskoameriških demokracijah prišlo do mnogih primerov manipulacije, številnih nepravilnosti in goljufij, zaradi katerih je prišlo do protestov in spopadov, pri katerih so premnogi nedolžni civilisti izgubili življenje; obsoja nedemokratično imenovanje novih članov v državni volilni svet;
9. opozarja, da je spoštovanje demokratičnih institucij in načel ter načela pravne države bistven pogoj za rešitev krize v Venezueli v korist njenih prebivalcev; zato poziva, naj se nujno ustvarijo ugodne razmere za svobodne, pregledne in verodostojne predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo izvedene po vnaprej določenem časovnem razporedu, pod poštenimi pogoji za vse akterje, na pregleden način in v navzočnosti verodostojnih mednarodnih opazovalcev, saj je to edina možnost za izhod iz krize;
10. poudarja, da je potrebno učinkovito in takojšnje ukrepanje proti zavezništvu med Venezuelo in Iranom, ki se najbolj odraža v tem, da Hezbolah Venezuelo izkorišča kot platformo za svoje dejavnosti in strateško širitev po vsej Latinski Ameriki, in sicer prek številnih nezakonitih dejavnosti, vključno s pranjem denarja; opozarja, da je Teheran hudo kršil embargo na orožje, s tem ko je v Venezuelo v okviru strateške širitve poslal pet tankerjev za prevoz goriva, na kar pa so se odzvale ZDA;
11. tako kot kar zadeva Iran, izraža globoko zaskrbljenost, ker Rusija podpira venezuelski režim pod vodstvom Madura in predvsem ker tja pošilja strokovnjake, med drugim vojaške in tehnične svetovalce;
12. izraža zaskrbljenost tudi nad tem, da so kubanske policijske sile in vojaška obveščevalna služba strateški dejavniki, ki omogočajo, da nelegitimni Madurov režim ostaja na oblasti, kar je nesprejemljivo zunanje politično in vojaško vmešavanje v Venezueli;
13. je zaskrbljen, ker je lahko Delcy Rodríguez – ne glede na to, da zanjo veljajo omejevalni ukrepi EU – februarja vstopila v schengensko območje in se sestala s španskimi organi; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj stopi v stik s španskimi organi in zahteva, da ta dejstva temeljito in pregledno preiščejo in pojasnijo;
14. podpira nedavno odločitev Sveta, da na seznam sankcij EU, ki ne prizadenejo prebivalcev Venezuele, doda 11 novih imen, in poziva, naj se seznam še razširi, da bi prispevali k stabilizaciji razmer na področju človekovih pravic in demokracije v državi, ki se trenutno samo še slabšajo; poziva organe EU, naj vsem osebam, uvrščenim na seznam sankcij, posledično nujno omejijo gibanje in zamrznejo premoženje; je globoko zaskrbljen zaradi korupcijskega škandala, v katerega so vpleteni španski veleposlanik Raúl Morodo in drugi akterji, ki so vpleteni v širši korupcijski škandal, ter poziva, naj se ta zadeva in vse druge relevantne zadeve predložijo pristojnim sodiščem, odgovorne osebe pa privedejo pred sodišče;
15. je izredno zaskrbljen zaradi odločitve Madura, da kot povračilni ukrep na sankcije zoper 11 venezuelskih uradnikov, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, iz Caracasa izžene veleposlanico EU;
16. obsoja nebrzdano korupcijo, ki je postala sestavni del Madurovega režima; je zaskrbljen, ker naj bi Madurov režim neposredno financiral politične stranke EU, in poziva k hitri in nepristranski preiskavi teh primerov; poleg tega obsoja vse ukrepe, ki jih akterji v imenu Madurovega režima izvajajo v sosednjih državah in drugih državah Latinske Amerike, da bi destabilizirali demokracijo in pravno državo, kar še dodatno zaostruje že tako vsesplošno krizo;
17. poziva, naj se takoj izpustijo vsi politični zaporniki ter odpravijo mučenje, grdo ravnanje in nadlegovanje političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov, pa tudi tistih, ki so bili po krivem prisiljeni v izgnanstvo;
18. popolnoma podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z razširjenimi kaznivimi dejanji, zunajsodnimi poboji in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim; poziva EU, naj se pridruži pobudi več držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskovanje hudodelstev zoper človečnost, ki jih je zagrešila nelegitimna Madurova vlada, da bo odgovarjala za svoja dejanja;
19. prosi, naj se v državo napoti misija za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili razmere;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.