Postopek : 2020/2708(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0246/2020

Predložena besedila :

B9-0246/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0239

<Date>{09/09/2020}9.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0246/2020</NoDocSe>
PDF 142kWORD 46k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o kulturni obnovi Evrope</Titre>

<DocRef>(2020/2708(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Aleksis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Niyazi Kizilyürek</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0246/2020

B9-0246/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o kulturni obnovi Evrope

(2020/2708(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje[1],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES[2] (v nadaljnjem besedilu: uredba),

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker kultura ter kulturni in ustvarjalni sektor pomembno prispevajo k boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo, poleg tega pa so platforma za svobodo izražanja; ker akterji evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja ohranjajo in spodbujajo kulturno in jezikovno raznolikost v Evropi ter sodelujejo pri krepitvi vseh vidikov solidarnosti in povezovanja; ker so ti akterji neprecenljiva gonilna sila za trajnostno gospodarsko in družbeno rast v Evropi in za njene državljane;

B. ker evropski kulturni in ustvarjalni sektor ustvarita približno 4 % evropskega bruto domačega proizvoda (BDP) in zagotavljata več kot 7,4 milijona delovnih mest v Evropi, kar je 3,7 % vseh delovnih mest v EU-27; ker sta kulturni in ustvarjalni sektor tesno prepletena in dokazljivo prinašata koristi tudi drugim sektorjem, na primeru turizmu in prometu; ker po podatkih Svetovne turistične organizacije 40 % turistov svojo destinacijo izbere na podlagi njene kulturne ponudbe;

C. ker sta evropski kulturni in ustvarjalni sektor med sektorji, ki jih svetovna pandemija covida-19 najbolj prizadela; ker sta se ta sektorja že pred pandemijo spopadala s težavami in nista bila vključena v instrumente za okrevanje; ker Komisija ocenjuje, da sta kulturni in ustvarjalni sektor, ki ustvarita 509 milijard EUR dodane vrednosti BDP, kot posledica pandemije covida-19 in ukrepov za njeno zajezitev v drugem četrtletju 2020 verjetno izgubila 80 % svojega prometa;

D. ker so izbruh covida-19 in ukrepi, potrebni za zaustavitev njegove širitve, močno prizadeli kulturni in ustvarjalni sektor, saj so bila zaprta kulturna prizorišča, kot so kinematografi, gledališča, koncertne dvorane, galerije, kulturne ustanove, festivali, muzeji in glasbena prizorišča, kar je dodatno zaostrilo škodljive trende in gospodarske izzive, s katerimi se sooča kulturni in ustvarjalni sektor; ker si je treba po najboljših močeh prizadevati, da bi kulturni in ustvarjalni sektor ohranili in nadalje spodbujali njuno preživetje in razvoj;

E. ker sta kulturni in ustvarjalni sektor netipična sektorja, ki ju zaznamujejo prekarni delovni pogoji, specifične potrebe, netipična zaposlitev, samozaposlitev, pri čemer imajo umetniki in izvajalci dostop do minimalne ravni socialnega varstva ali pa ga sploh nimajo; ker so njune panoge različno velike in jih sestavljajo akterji, za katere so značilne predvsem majhne strukture (mala in srednja podjetja oziroma samozaposleni umetniki in izvajalci) in neredni dohodki; ker število kulturnih delavcev in umetnikov nenehno narašča in se za takšno poklicno pot odločajo večinoma mladi; ker so njihovi delovni pogoji prekarni, saj so njihove pogodbe kratkoročne in so zaposleni s skrajšanim delovnim časom in sezonsko, pri čemer osebe z univerzitetno izobrazbo opravljajo dve službi ali več služb hkrati;

F. ker je sektor med pandemijo pokazal solidarnost brez primere, s tem ko je prek digitalnih kanalov pogosto brezplačno objavljal kulturne vsebine in v času omejitve izhoda prispeval k dobremu počutju prebivalstva;

G. ker se z dostopnostjo kulturnih vsebin prek spleta prihodki imetnikov pravic in izvajalcev niso povečali; ker je digitalizacija sektorja, ki jo je pandemija covida-19 še pospešila, dodatno utrdila prevladujoči položaj spletnih ponudnikov in je ni spremljala potrebna preglednost licenčnih pogodb;

H. ker načrt Komisije za okrevanje ne zagotavlja, da bosta imela kulturni in ustvarjalni sektor dostop do nujnih sredstev; ker je predlog komisarke Marije Gabriel, da bi države članice odstotek sredstev za okrevanje namenile kulturi, sicer dobrodošel korak, vendar ne zagotavlja pravno zavezujočih jamstev za kulturni in ustvarjalni sektor;

I. ker revidirani predlog Komisije za večletni finančni okvir v primerjavi z njenim predlogom za večletni finančni okvir iz leta 2018 predvideva 20 % manj sredstev za evropsko solidarnostno enoto, 13 % manj sredstev za program Ustvarjalna Evropa in 7 % manj sredstev za program Erasmus+; ker je Evropski svet v svojem stališču z dne 17. julija 2020 zgolj prevzel predlog Komisije iz leta 2018; ker je Ustvarjalna Evropa edini program EU, s katerim se kulturni in ustvarjalni sektor neposredno podpirata po vsej Evropi; ker niti pobude, ki bi morale biti vključene v program Ustvarjalna Evropa, niti njegov proračun ne zagotavljajo zadostne podpore, potrebne za program, za katerega že tako prispe preveč prijav in ki je premalo financiran;

J. ker je očitno, da sedanji predlogi proračuna za program Ustvarjalna Evropa v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira ne izpolnjujejo pričakovanj sektorja ali Parlamenta, ki je že večkrat pozval, naj se sredstva za ta program v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 podvojijo;

K. ker bosta kulturni in ustvarjalni sektor zaradi pandemije covida-19 gospodarsko močno in dolgoročno obremenjena, kar bo v prihodnjih letih oviralo kulturno ustvarjanje in raznolikost;

L. ker je treba kulturni in ustvarjalni sektor tudi v prihodnje ustrezno financirati, da bi lažje uresničili cilje iz zelenega dogovora; ker pri tem ne sme trpeti ustvarjalnost; ker se z zelenim dogovorom ne zagotavlja podpora kulturnim pobudam oziroma drugim dejavnostim, povezanim s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

1. izraža solidarnost z umetniki, ustvarjalci, avtorji, izvajalci, založniki, njihovimi podjetji in drugimi delavci v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki jih je svetovna pandemija covida-19 močno prizadela, in izraža spoštovanje njihovemu delu v teh težkih časih;

2. poziva EU in države članice, naj podprejo kulturni in ustvarjalni sektor, saj imata pomembno vlogo tako v gospodarskem kot družbenem življenju in ju je sedanja kriza močno prizadela; poziva države članice, naj poskrbijo za zdravje in varnost vseh kulturnih delavcev in umetnikov v njihovem delovnem okolju, ter v celoti upoštevajo prekarne delovne pogoje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

3. poziva države članice, naj v skladu z evropsko zakonodajo ohranijo in spodbujajo strukture kolektivnih pogajanj za pogodbe, kolektivno zastopanje, socialno varnost in zdravstveno zavarovanje;

4. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo ublažile vse hujše posledice krize v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, ki zaradi odpovedi večjih festivalov in kulturnih prireditev doživlja finančno katastrofo; meni, da je v okviru ukrepov za okrevanje, vključno z načrtovanimi gospodarskimi ukrepi, nujno treba močno podpirati kulturni in ustvarjalni sektor;

5. ponovno poziva, naj se proračun za program Ustvarjalna Evropa, ki znaša 2,8 milijarde EUR, podvoji, saj je to osrednji program za krepitev evropskega kulturnega sodelovanja;

6. priznava, da je za kulturni in ustvarjalni sektor značilen velik delež samozaposlenih in samostojnih delavcev; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, ki spodbujajo varnost zaposlitve in poštene plače v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, pri tem pa naj poskrbijo za geografsko uravnoteženost in zaposlenim v teh sektorjih olajšajo dostop do sredstev EU;

7. močno podpira brezpogojno vključitev kulturnega in ustvarjalnega sektorja v načrt za okrevanje in poziva, naj se vsaj 7 % sredstev sklada za okrevanje nameni kulturi, pri čemer je treba proračunska sredstva v ustreznih programih dodeliti jasno in vnaprej; poziva države članice, naj bosta v njihovih nacionalnih akcijskih načrtih v sklad za okrevanje vključena tudi kulturni in ustvarjalni sektor;

8. poziva države članice, naj poleg tega, da dodeljujejo nepovratna sredstva, v nacionalne programe pomoči nemudoma vključijo nadomestilo za izpadle dohodke in honorarje kulturnih ustvarjalcev, ki se bo izplačevalo poleg osnovnih socialnih prejemkov in bo izračunano na podlagi dohodka, obdavčenega v letu pred pandemijo covida-19, in tako za samozaposlene vzpostavijo programe pomoči, primerljive s tistimi za zaposlene in podjetja;

9. poudarja, da številna območja kulturne dediščine v času omejitve izhoda niso bila nadzorovana in ustrezno vzdrževana, zaradi česar so bila poškodovana, in da so bila že pred tem ogrožena zaradi degradacije okolja, naravnih nesreč in podnebnih sprememb, pa tudi nezakonitih izkopavanj oziroma nezakonite trgovine z najdbami s teh območij; poudarja, da je treba ohraniti delovna mesta na področju kulturne dediščine, podpreti restavratorje in strokovnjake za kulturno dediščino ter jim zagotoviti sredstva, potrebna za varstvo evropske dediščine;

10. poziva države članice, naj kulturni in ustvarjalni sektor obravnavajo kot strateška gospodarska sektorja ter jima dodelijo fiksen proračun, poleg tega pa naj sprejmejo hitre in konkretne ukrepe za okrevanje in rast teh sektorjev, kar bi moralo koristiti vsem njunim deležnikom; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo ukrepi na področju kulture v okviru finančnih instrumentov, s katerimi se podpirajo podjetništvo in inovacije, upravičeni do financiranja;

11. opozarja, da so dosedanji podporni ukrepi večinoma temeljili na posojilih in da to ni vzdržna rešitev za vse deležnike v kulturnih ekosistemih; poziva, naj se kulturni in ustvarjalni sektor znatno podpreta in to predvsem z nepovratnimi sredstvi, da bodo lahko lokalne skupnosti preživele; meni, da sta kulturni in ustvarjalni sektor med najbolj dinamičnimi gospodarskimi sektorji, da bi morala bistveno spodbujati enakost spolov, poleg tega pa bi lahko delovala kot močan katalizator za trajnostni razvoj in pravičen prehod;

12. poziva Komisijo, naj podpira izmenjavo primerov prakse in tehnik med umetniki ter naj se močno zavzame za to, da bodo vključeni na trg dela; močno podpira s tem povezano vzajemno priznavanje umetniških kompetenc;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0169.

[2] UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

Zadnja posodobitev: 11. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov