PREDLOG RESOLUCIJE o kulturni obnovi Evrope
9.9.2020 - (2020/2708(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Tomasz Frankowski
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0246/2020
B9-0249/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o kulturni obnovi Evrope
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 6 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES[4],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17., 18., 19., 20. in 21. julija 2020,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je kultura strateški sektor za Evropsko unijo in pomemben del našega gospodarstva, odraža naše skupne evropske vrednote in temelji na judovsko-krščanskih tradicijah, zgodovini in načinu življenja;
B. ker evropski akterji kulturnega in ustvarjalnega sektorja ohranjajo in spodbujajo kulturno in jezikovno raznolikost v Evropi ter pomagajo krepiti evropsko identiteto na vseh ravneh; ker ti akterji neprecenljivo prispevajo k trajnostni gospodarski rasti v Evropski uniji in državah članicah in so pomemben element globalne konkurenčnosti;
C. ker po podatkih Eurostata evropski kulturni in ustvarjalni sektor ustvarja približno 4 % evropskega bruto domačega proizvoda in zaposluje 8,7 milijonov ljudi v Evropi;
D. ker ima kultura pomembno vlogo pri promociji turizma v Evropi; ker po podatkih Eurostata dve tretjini Evropejcev menita, da prisotnost kulturne dediščine vpliva na izbiro dopustniške destinacije; ker je Evropa še vedno najbolj priljubljena in najpomembnejša destinacija kulturnega turizma na svetu;
E. ker so evropski akterji kulturnega in ustvarjalnega sektorja med tistimi, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela; ker je zaustavitev kulturnega in ustvarjalnega sektorja vplivala na druge sektorje, kot sta promet in turizem;
F. ker kulturni in ustvarjalni sektor delujeta na podlagi specifičnih gospodarskih modelov, ki vključujejo akterje različnih velikosti, vendar pretežno temeljijo na majhnih strukturah, kot so mala in srednja podjetja in samozaposleni, ter imajo pogosto neredne ali mešane prihodke iz javnih subvencij, zasebnega sponzorstva, prihodkov, povezanih z občinstvom, in avtorskih pravic, poleg tega pa zaposluje večji delež mladih kot večina drugih sektorjev, zato ti v kriznih časih postanejo še posebej ranljiva skupina;
G. ker je pandemija covida-19 že in bo tudi v prihodnje negativno vplivala na ustvarjanje kulturnih in ustvarjalnih vsebin, s tem pa tudi na prihodke, to pa bo imelo negativne posledice za evropsko kulturno raznolikost;
H. ker so bili gledališča, kinodvorane, festivali, koncertne dvorane, muzeji in kraji kulturne dediščine med prvimi, ki so zaprli vrata zaradi ukrepov za zajezitev virusa in med zadnjimi, ki so jih znova odprli; ker so bile številne kulturne in umetniške prireditve, kot so sejmi, festivali, koncerti in nastopi, odpovedane ali preložene na veliko poznejši termin; ker prizorišča zaradi zdravstvenih in varnostnih ukrepov, sprejetih za preprečitev vnovičnega izbruha, v bližnji prihodnosti ne bodo mogla obratovati s polno zmogljivostjo, poleg tega pa bodo ti ukrepi ovirali ustvarjalni proces številnih prireditev, kar bo pomenilo dodatno izgubo prihodka;
I. ker so bili med pandemijo številni Evropejci fizično izolirani, zato se je spletna kulturna ponudba pomnogoterila in je kultura postala dostopnejša, pogosto celo brezplačno; ker je bistven prispevek kulture k zdravju in dobremu počutju ljudi v težavnih časih toliko pomembnejši;
J. ker je očitno, da več zaporednih predlogov proračuna za program Ustvarjalna Evropa v okviru večletnega finančnega okvira ni izpolnilo pričakovanj ne zadevnega sektorja ne Parlamenta, in je slednji pozval k nujni podvojitvi financiranja za zadevni sektor v primerjavi s sredstvi iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;
K. ker bo treba kulturne in ustvarjalne industrije še naprej ustrezno financirati, opredeliti kot varne naložbe in jih pripraviti na prehod na ogljično nevtralno celino, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru;
1. izraža iskreno solidarnost z umetniki, ustvarjalci, avtorji, založniki, njihovimi podjetji ter vsemi drugimi delavci in akterji v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, in se želi pokloniti njihovim dejanjem v tem težkem obdobju, ki ga preživlja več milijonov Evropejcev;
2. meni, da je bistvenega pomena povezati zgodovinske gospodarske ukrepe, ki so jih sprejele evropske institucije, z obsežnimi in hitrimi ukrepi v podporo evropskim kulturnim in ustvarjalnim silam;
3. pozdravlja prizadevanja Komisije in Evropskega sveta pri oblikovanju Instrumenta Evropske unije za okrevanje, zlasti pri vzpostavitvi pobude REACT-EU, katere namen je zagotoviti dodatno financiranje za močno prizadete gospodarske sektorje, tudi kulturo; vendar je zaskrbljen, ker za kulturni in ustvarjalni sektor ni bil neposredno dodeljen jasno določen znesek; v zvezi s tem vztraja, da bi se morale države članice pri svojih ukrepih osredotočiti na akterje kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter jim hitro in v velikem obsegu zagotoviti sredstva in instrumente, ki so na voljo v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva;
4. poziva države članice, naj kulturni in ustvarjalni sektor obravnavajo kot strateški sektor, ki bo v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva prednostna naloga, in naj določijo jasen proračun, povezan s hitrimi in konkretnimi ukrepi za okrevanje tega sektorja, ki naj koristi vsem njegovim deležnikom; poziva države članice, naj poskrbijo, da bo mogoče posebna nacionalna socialna, fiskalna in gospodarska pravila, ki se običajno uporabljajo za akterje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podaljšati med krizo in po njej; zahteva, da države članice mala in srednja podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja vključijo v svoje nacionalne načrte za okrevanje, ki jih že izvajajo; nadalje zahteva, da države članice razmislijo o finančni podpori kulturnim prizoriščem in prireditvam, ko sprejmejo nove zdravstvene in varnostne ukrepe;
5. poziva Komisijo, naj še naprej pomaga državam članicam pri podpiranju kulturnega in ustvarjalnega sektorja; pozdravlja njena prizadevanja pri promoviranju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, na primer s kampanjami, kot je #creativeEuropeAtHome;
6. pozdravlja vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), katerega namen je podpreti kratkoročne delovne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, zlasti tiste, ki zadevajo mala in srednja podjetja ter samozaposlene; meni, da lahko ta instrument akterjem kulturnega in ustvarjalnega sektorja omogoči, da nadaljujejo svojo dejavnost, hkrati pa nadomesti njihovo izgubo prihodka; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna jamstva, da bo se bo lahko instrument SURE karseda hitro izvajal;
7. poudarja ključno vlogo programa Ustvarjalna Evropa, njegovega podprograma MEDIA ter njegovih kulturnih in medsektorskih sklopov pri zagotavljanju solidne stopnje stabilnosti v sektorju, tako da zagotavljajo dostop do financiranja EU, dokler si kulturni trg ne bo opomogel; želi spomniti, da je Parlament pozval, da naj se proračunska sredstva, dodeljena temu programu, v naslednjem večletnem finančnem nujno podvojijo; poziva Komisijo, naj kulturni in ustvarjalni sektor vključi v vse vidike večletnega finančnega okvira; zato odločno potrjuje svoje stališče glede dodelitev iz večletnega finančnega okvira v ta namen in za druge evropske programe, ki podpirajo kulturni in ustvarjalni sektor in kulturne delavce; meni, da je izjemno pomembno dokončati in sprejeti programe karseda hitro, da bi zagotovili gladek prehod z njihovih predhodnikov;
8. poziva Komisijo, naj sodeluje z evropskimi prestolnicami kulture, zlasti mesti, ki nosijo naziv v letih 2020 in 2021, da bi jim s poglobljenim dialogom z organizatorji pomagala karseda omejiti motnje, ki jih je povzročila pandemija; poudarja, da je pripravljen hitro ukrepati, da bi pripravili nov in uravnotežen program, ki bo prilagojen situaciji;
9. poziva Komisijo, naj opredeli širok nabor mešanih virov financiranja, ki lahko koristijo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju; meni, da bi morala imeti prihodnja skupnost znanja in inovacij, namenjena kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, pri tem vodilno vlogo; poziva Komisijo, naj vključi financiranje programa Obzorje Evropa za kulturne in ustvarjalne sektorje, dejavne na področju kulturnega eksperimentiranja, inovacij in umetniškega raziskovanja;
10. pozdravlja nove podporne ukrepe v okviru jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, katerih namen je izboljšati dostop do cenovno dostopnega dolžniškega financiranja za mala in srednja podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja; poziva k okrepljenemu izvajanju jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru InvestEU, da bi kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju zagotovili več prožnosti;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo malim in srednjim podjetjem iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja v prihodnjih jamstvenih instrumentih v okviru programa InvestEU za obdobje 2021–2027 na voljo okrepljena podpora za dolžniško financiranje;
12. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo ublažila vse hujše posledice krize v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, ki zaradi odpovedi večjih festivalov in kulturnih prireditev doživlja finančno katastrofo; meni, da bi bilo treba vzpostaviti evropske digitalne platforme za uprizoritvene umetnosti, da bi lahko delili karseda veliko evropskih kulturnih vsebin in stvaritev; zahteva, naj bodo umetniki, ustvarjalci in podjetja ob oblikovanju teh platform pošteno plačani;
13. želi spomniti države članice, da lahko za pomoč kulturnemu in ustvarjalnem sektorju pri okrevanju po krizi uporabijo tudi druge ukrepe, kot so nižje stopnje DDV za vse kulturne dobrine in storitve, večje vrednotenje neopredmetenih sredstev in davčni dobropisi za kulturno produkcijo;
14. poudarja, da turizem ustvarja 10,3 % BDP EU, od katerih je 40 % povezanih s kulturno ponudbo; meni, da je postopno okrevanje turizma priložnost za aktivno promocijo evropske kulture in dediščine, pri čemer bi lahko postavili temelje za trajnostni evropski turizem; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi letnega programa ustvarjanja vrednosti za evropsko dediščino, ki bo odražal evropsko kulturno raznolikost; zahteva, da projekti, ki se financirajo iz strukturnih skladov, v čim večji meri vključujejo ohranjanje kulture in umetniško ustvarjanje;
15. meni, da bi morali to priložnost izkoristiti za promocijo evropske kulturne vsebine po vsem svetu, in sicer tako da bi spodbujali evropsko produkcijo in razvoj evropskih radiodifuzijskih omrežij; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi karseda nemoteno prenesli ustrezno zakonodajo, kot so direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah[5], direktiva EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu[6] in direktiva o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji[7];
16. poziva Komisijo, naj ohrani in promovira kolektivne mehanizme, da bi zagotovila ustrezno zaščito individualnih ustvarjalcev pri izvajanju prejšnje zakonodaje in prihodnjih zakonodajnih predlogov;
17. poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozno in vključujočo komunikacijsko in promocijsko politiko na področju kulture v Evropi, s katero bodo lahko evropske kulturne vsebine, prireditve in prizorišča dosegle Evropo in svet; jo nadalje poziva, naj gradi na pozitivnih dosežkih evropskega leta kulturne dediščine in oblikuje podobne pobude, namenjene kulturi in njeni vlogi v Evropi;
18. meni, da je treba pri dialogu z državljani upoštevati kulturno razsežnost, zlasti pri prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 238, 6.7.2018, str. 28.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0169.
- [4] UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
- [5] UL L 303, 28.11.2018, str. 69.
- [6] UL L 130, 17.5.2019, str. 92.
- [7] UL L 248, 6.10.1993, str. 15.