Postopek : 2020/2708(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0250/2020

Predložena besedila :

B9-0250/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0239

<Date>{09/09/2020}9.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0250/2020</NoDocSe>
PDF 153kWORD 46k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o kulturnem okrevanju Evrope</Titre>

<DocRef>(2020/2708(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Laurence Farreng, Stéphane Séjourné, Vlad-Marius Botoş, Ilana Cicurel, Radka Maxová, Monica Semedo, Morten Løkkegaard, Petras Auštrevičius, Ramona Strugariu, Claudia Gamon, Irène Tolleret, Nicola Danti, Klemen Grošelj, Sylvie Brunet, Frédérique Ries, Izaskun Bilbao Barandica, Marie-Pierre Vedrenne, Andrus Ansip, Olivier Chastel, Chrysoula Zacharopoulou, Clotilde Armand, Nicolae Ştefănuță, Fabienne Keller, Katalin Cseh, Samira Rafaela, Christophe Grudler, Martina Dlabajová, Stéphanie Yon-Courtin, Maite Pagazaurtundúa</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0246/2020

B9-0250/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o kulturnem okrevanju Evrope

(2020/2708(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 6 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 22,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Nova evropska agenda za kulturo (COM(2018)0267),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020  o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje[3],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES[4],

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17., 18., 19., 20. in 21. julija 2020,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je kultura strateški sektor za Evropsko unijo, saj predstavlja pomemben del gospodarstva ter odraža naše evropske vrednote, zgodovino in način življenja;

B. ker evropski akterji v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ohranjajo in spodbujajo kulturno in jezikovno raznolikost v Evropi ter pomagajo krepiti evropsko identiteto na vseh ravneh; ker bi morali imeti vsi državljani EU pravico dostopa do kulture v svojem jeziku, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti malim jezikom in jezikovnim manjšinam;

C. ker ti akterji neprecenljivo prispevajo k trajnostni gospodarski rasti v Evropski uniji in državah članicah in so pomemben vir globalne konkurenčnosti;

D. ker evropski kulturni in kreativni sektor ustvari približno 4 % evropskega bruto domačega proizvoda, kar je podoben delež kot pri IKT ter pri nastanitvenih in gostinskih storitvah; ker je bilo leta 2019 v EU-27 v kulturi zaposlenih 7,4 milijona ljudi, kar je 3,7 % vseh delovnih mest v EU-27; ker je bil leta 2019 v EU-27 delež samozaposlenih na področju kulture več kot dvakrat višji od povprečja celotnega gospodarstva[5];

E. ker so evropski akterji v kulturnem in ustvarjalnem sektorju med tistimi, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela; ker je zaustavitev tega sektorja gospodarstva prizadela tudi druge sektorje, kot sta promet in turizem;

F. ker je kulturni in ustvarjalni sektor netipičen sektor s posebnimi potrebami, in čeprav ga sestavljajo različno veliki akterji, v njem prevladujejo majhne strukture (MSP ali samozaposleni) in nereden dohodek;

G. ker je pandemija covida-19 zmanjšala produkcijo kulturnih in ustvarjalnih vsebin in torej tudi dohodke v tem sektorju, kar ima negativne posledice za evropsko kulturno raznolikost, in ker se to stanje še nekaj časa ne bo izboljšalo;

H. ker so bila gledališča, kinodvorane, festivali, koncertne dvorane, muzeji in kraji kulturne dediščine med prvimi, ki so zaprli svoja vrata zaradi ukrepov za zajezitev virusa, in med zadnjimi, ki so jih znova odprli; ker jim varnostni ukrepi za preprečitev novega izbruha onemogočajo delovanje s polno zmogljivostjo, kar pomeni dodatno izgubo dohodka;

I. ker so se mnogi Evropejci med pandemijo znašli v osamitvi, zato so se povečale možnosti za dostop do kulture prek spleta, zaradi česar je sicer postala dostopnejša, vendar pogosto brezplačna;

J. ker so predlogi proračuna za program Ustvarjalna Evropa v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira močno pod pričakovanji tega sektorja in tudi Parlamenta, ki je poudaril, da je treba sredstva za ta program v primerjavi z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 podvojiti;

K. ker bo treba kulturne in ustvarjalne industrije še naprej ustrezno financirati in jih pripraviti na prehod na ogljično nevtralno celino, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru;

1. izraža iskreno solidarnost z umetniki, ustvarjalci, avtorji, izdajatelji, njihovimi društvi ter vsemi drugimi delavci in akterji v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, ter se želi pokloniti njihovim dejanjem v tem težkem času za Evropejce;

2. meni, da je treba zgodovinske gospodarske ukrepe, ki so jih sprejele evropske institucije, nujno povezati z obsežnimi ukrepi v podporo evropskim kulturnim in ustvarjalnim silam;

3. pozdravlja prizadevanja Komisije in Evropskega sveta pri oblikovanju Instrumenta Evropske unije za okrevanje, zlasti pobudo REACT-EU, katere namen je zagotoviti dodatno financiranje za močno prizadete gospodarske sektorje, vključno s kulturo; vendar je zaskrbljen, ker kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju ni bil neposredno dodeljen jasno določen znesek; v zvezi s tem vztraja, da bi se morale države članice pri svojih ukrepih osredotočiti na kulturne in ustvarjalne akterje ter jim v velikem obsegu zagotoviti sredstva in instrumente, ki so na voljo v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva;

4. poziva države članice, naj kulturni in ustvarjalni sektor obravnavajo kot strateški sektor in naj določijo jasen proračun, povezan s hitrimi in konkretnimi ukrepi za okrevanje tega sektorja, ki naj koristijo vsem njegovim deležnikom;

5. pozdravlja vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), katerega namen je podpreti kratkoročne delovne ukrepe, ki so jih sprejele države članice, zlasti tiste, ki zadevajo mala in srednja podjetja ter samozaposlene; meni, da lahko ta instrument akterjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju omogoči obstanek na svojem področju delovanja ter jim nadomesti izgubo dohodka; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna jamstva, da bo se bo lahko instrument SURE karseda hitro začel izvajati;

6. poudarja ključno vlogo programa Ustvarjalna Evropa, njegovega podprograma MEDIA ter njegovih kulturnih in medsektorskih sklopov pri zagotavljanju solidne stopnje stabilnosti v tem sektorju, tako da zagotavljajo dostop do evropskega financiranja, dokler kulturni trg ne okreva; želi spomniti, da je Parlament že pozval k nujni podvojitvi proračunskih sredstev, dodeljenih temu programu v naslednjem večletnem finančnem okviru; zato odločno vztraja pri svojem stališču glede proračuna za ta program in za druge evropske programe, ki podpirajo kulturni in ustvarjalni sektor in kulturne delavce; meni, da je izjemno pomembno programe dokončati in sprejeti karseda hitro, da lahko zagotovimo gladek prehod na naslednje programe;

7. poziva Komisijo, naj vodi poglobljen dialog z organizatorji evropskih prestolnic kulture, zlasti v mestih, imenovanih za leto 2020 in 2021, ter jim pomaga karseda omejiti motnje zaradi pandemije; poudarja, da je pripravljen hitro ukrepati, da bi poiskali nov, uravnotežen in prilagojen načrt;

8. poziva Komisijo, naj opredeli širok nabor virov financiranja, ki lahko koristijo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju; meni, da bi morala imeti prihodnja skupnost znanja in inovacij, namenjena kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, pri tem vodilno vlogo;

9. pozdravlja nove podporne ukrepe v okviru jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, katerih namen je izboljšati dostop do cenovno dostopnega financiranja dolga za mala in srednja podjetja iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja;

10. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo ublažila vse hujše posledice krize v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, ki zaradi odpovedi večjih festivalov in kulturnih prireditev doživlja finančno katastrofo;

11. poudarja, da turizem ustvari 10,3 % BDP v Evropski uniji in 40 % tega BDP je povezanega s kulturno ponudbo; meni, da je postopno okrevanje turizma priložnost za aktivno promocijo evropske kulture in dediščine, obenem pa bi lahko postavili temelje za trajnostni evropski turizem; v zvezi s tem poziva k uvedbi programa za vsakoletno vrednotenje evropske dediščine, ki bo odražal evropsko kulturno raznolikost in bo s pomočjo strukturnih skladov dediščino vključeval v evropske kulturne kroge;

12. meni, da bi morali to priložnost izkoristiti za promocijo evropskih kulturnih vsebin po vsem svetu s spodbujanjem evropske produkcije in razvojem evropskih radiodifuzijskih omrežij. poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi zagotovili karseda uspešen prenos ustrezne zakonodaje, kot sta prenovljena direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ter direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu;

13. meni, da bi morali ukrepi, ki so jih sprejele države članice in Komisija za pomoč izvajalcem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v Evropi, podpirati akterje in pobude, ki zrcalijo kulturno in jezikovno raznolikost Evrope, vključno z manjšinskimi jeziki;

14. poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozno in vključujočo komunikacijsko in promocijsko politiko na področju kulture v Evropi, ki bo evropskim kulturnim vsebinam, prireditvam in prizoriščem dejansko omogočila evropski in svetovni doseg; jo poziva, naj na glede na pozitivne rezultate evropskega leta kulturne dediščine 2018 oblikuje podobne pobude, namenjene kulturi in njeni vlogi v Evropi;

15. meni, da je treba kulturno razsežnost vključiti v dialog z državljani, zlasti na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

 

[1] UL C 238, 6.7.2018, str. 28.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0169.

[4] UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

Zadnja posodobitev: 11. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov