Postopek : 2020/2780(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0261/2020

Predložena besedila :

B9-0261/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 11
CRE 15/09/2020 - 11

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0240

<Date>{14/09/2020}14.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9‑0261/2020</NoDocSe>
PDF 139kWORD 49k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg </Titre>

<DocRef>(2020/2780(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Véronique Trillet‑Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Dita Charanzová</Depute>

<Commission>v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0257/2020

B9‑0261/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg

(2020/2780(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 4, 6 in 9, člena 21(1), člena 67(2), členov 114, 153, 169 in 191 te pogodbe,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 35 in 45,

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19[4],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je obvladovanje tveganja v zvezi s pandemijo covida-19 prešlo iz akutne v dolgotrajno fazo;

B. ker se intenzivnost širjenja virusa med državami članicami in med regijami znotraj iste države zelo razlikuje;

C. ker trenutno še ni učinkovitega cepiva;

D. ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o covidu-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

E. ker je odziv EU na pandemijo covida-19 doslej zaznamovala neusklajenost med državami članicami samimi ter med državami članicami in institucijami EU v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov;

F. ker vsaka država članica ukrepa na nacionalni ravni brez posvetovanja (omejitveni ukrepi, navodila glede izolacije, presejanje, oskrba, teritorializacija), kar povzroča velike razlike znotraj Evropske unije;

G. ker za številne Evropejce sistematično veljajo različna pravila, ki so odvisna od njihovega kraja bivanja ali prebivališča in ne le od tega, kam so potovali; ker je zaradi te neusklajenosti v poletnem obdobju prišlo do neorganiziranosti pri kontroli in ukrepih na mejah ter znotraj letališč in železniških postaj;

H. ker ima kriza zaradi covida-19 ne samo znatne učinke na zdravje, ampak tudi zelo pomembne negativne posledice za temeljne pravice ter gospodarsko, znanstveno, turistično in kulturno izmenjavo;

I. ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;

J. ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz Pogodb bolje prispevala k politiki javnega zdravja; ker bi se določbe o javnem zdravju v Pogodbah lahko uporabile za doseganje več ciljev, vendar se še vedno ne uporabljajo dovolj;

K. ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje in solidarnost znotraj Unije ter skupen evropski pristop;

L. ker Parlament že od začetka hitrejšega širjenja covida-19 v EU redno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo usklajene ukrepe o prostem gibanju oseb in pretoku blaga na notranjem trgu; ker sta prosti pretok blaga in storitev bistvena del štirih svoboščin in osnovna stebra, na katerih temelji pravilno delujoč notranji trg;

M. ker ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključno s kontrolo na notranjih mejah, vplivajo na pravice in svoboščine ljudi, ki so določene v pravu Unije; ker bi morali ukrepi, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, vedno spoštovati temeljne pravice ter biti potrebni, sorazmerni in začasni in imeti omejen obseg;

N. ker solidarnost med državami članicami ni možnost, temveč obveznost iz Pogodbe in del naših evropskih vrednot;

O. ker neusklajene omejitve svobodnega gibanja oseb v EU povzročajo veliko razdrobljenost notranjega trga;

P. ker je Komisija že začela ukrepati s sprejetjem več svežnjev ukrepov, sporočil in strategij, vključno z nedavnim predlogom z dne 4. septembra 2020 za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0499);

Q. ker bi moral Svet podpreti to priporočilo in določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da države članice usklajujejo odločitve in ukrepe za zaustavitev ali omejitev širjenja virusa;

R. ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja kot enega glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji covida-19;

S. ker mora biti Evropski parlament kot sozakonodajalec in edina institucija, ki jo neposredno izvolijo državljani EU, vključen kot sestavni in bistveni del v vse razprave o usklajevanju EU za reševanje te zdravstvene krize;

T.  ker se zdi, da se EU od začetka krize ni ničesar naučila; ker ne obstaja skupna evropska zdravstvena politika, temveč samo skupek nacionalnih politik;

1. odločno poudarja, da je za učinkovit boj proti tej pandemiji potrebno skupno in usklajeno zdravstveno upravljanje;

2. poudarja, kako pomembno je, da državljani verjamejo v doslednost ukrepov, ki jih sprejemajo različne države članice;

3. opozarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica državljanov Unije, zapisana v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah;

4. poudarja, da je to pravico mogoče omejiti samo zaradi posebnih in omejenih razlogov javnega interesa, in sicer varovanja javnega reda in javne varnosti; opozarja, da določbe zakonika o schengenskih mejah izrecno navajajo, da je grožnja javnemu zdravju lahko razlog za zavrnitev vstopa na zunanji meji, opozarja pa tudi, da javno zdravje v zakoniku ni navedeno kot razlog za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, kot tako pa tudi ni navedeno v Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma;

5. vztraja, da je treba te omejitve uporabljati v skladu z zakonikom o schengenskih mejah in splošnimi načeli prava EU, zlasti sorazmernosti in nediskriminacije;

6. poudarja, da je nadzor na notranjih mejah skrajni ukrep, in opozarja, da bi morale države članice preveriti, ali so drugi ukrepi enako ustrezni ali celo ustreznejši za uresničitev istega cilja; poziva države članice, naj priznajo, da je možnost uvedbe minimalnih zdravstvenih pregledov in/ali sorazmernih policijskih kontrol boljši ukrep kot uvedba nadzora na notranjih mejah, in naj sprejmejo samo tiste ukrepe, ki so nujno potrebni, usklajeni in sorazmerni;

7. meni, da je bistveno, da notranje meje EU ostanejo odprte za blago in se ohranijo vse druge oblike prostega pretoka znotraj EU in Evropskega gospodarskega prostora, saj bi zaprtje notranjih meja imelo škodljive posledice za notranji trg;

8. poziva države članice, naj pri omejevanju potovanja ali uvedbi nadzora na notranjih mejah sprejmejo le potrebne, usklajene in sorazmerne ukrepe, pred tem pa skrbno ocenijo njihovo učinkovitost pri obravnavanju vprašanja javnega zdravja, pri čemer naj uporabijo enako metodologijo za zbiranje zdravstvenih podatkov in enaka merila za ocenjevanje in spremljanje tveganja pandemije;

9. poudarja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) še naprej opozarja na razlike v tem, kako države članice zbirajo in sporočajo podatke; obžaluje, da zaradi te neusklajenosti ne moremo pridobiti jasne in popolne slike o širjenju virusa v Evropi;

10. ugotavlja, da vsaka država članica upošteva priporočila svojega znanstvenega sveta brez usklajevanja z drugimi državami članicami ali Komisijo;

11. poziva Komisijo, naj spodbuja skupno metodologijo za zbiranje zdravstvenih podatkov, štetje smrtnih primerov in poročanje o njih;

12. poziva države članice, naj sprejmejo enaki opredelitvi za pozitiven primer covida-19 in za smrt zaradi covida-19;

13. priznava, kako pomembna je stopnja razširjenosti bolezni za oceno širjenja virusa, hkrati pa vztraja, da je treba situacijo oceniti ob upoštevanju drugih zdravstvenih meril, kot so stopnje pozitivnih testov, stopnje hospitalizacije in zasedenost oddelkov za intenzivno nego;

14. poudarja, da bodo ta skupna zdravstvena merila državam članicam in Komisiji omogočila skupno analizo epidemiološkega tveganja na ravni EU;

15. meni, da bi moral biti center ECDC sposoben ustrezno in učinkovito oceniti tveganje za širjenje virusa in objaviti tedensko posodobljen zemljevid tveganja s skupnimi barvnimi oznakami, pripravljen na podlagi informacij, ki jih zberejo in zagotovijo države članice;

16. podpira barvne oznake, ki jih je Komisija predlagala v svojem zadnjem predlogu priporočila Sveta; meni, da bodo predlagani pragovi (zelena, oranžna, rdeča in siva) olajšali gibanje v EU ter omogočili večjo predvidljivost in preglednost informacij, ki se zagotavljajo državljanom;

17. močno pozdravlja regionalni pristop, ki ga je predlagala Komisija; meni, da bi moralo kartiranje tveganja, ki ga izvaja ECDC, potekati na regionalni ravni in ne le na nacionalni ravni; zato poziva države članice, naj centru ECDC posredujejo podatke, ki jih zbirajo regionalni javni organi;

18. opozarja, da je ECDC državam članicam priporočil, naj upoštevajo minimalne izhodiščne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so higienski ukrepi, omejevanje fizičnih stikov in omejitve zbiranja, uporaba zaščitnih mask v določenih okoljih, ureditev dela na daljavo, obsežno testiranje, izolacija potrjenih bolnikov, karantena tesnih stikov in zaščita ranljivih skupin prebivalstva;

19. poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedena priporočila ECDC in določijo skupni okvir zdravstvenih ukrepov, ki bi jih morali sprejeti javni organi na prizadetih območjih, da bi zaustavili širjenje pandemije;

20. priznava, da bi morali javni organi proučiti in souporabljati dodatne ukrepe, če se stopnja prenosa poveča, vključno z omejitvijo gibanja prebivalstva, zmanjšanjem števila stikov na osebo, preprečevanjem množičnih prireditev, namenjanjem posebne pozornosti območjem z velikim tveganjem, zapiranjem šol ali priporočanjem državljanom, da „ostanejo doma“;

21. meni, da bi tak okvir okrepil vzajemno zaupanje med državami članicami in prizadetimi območji, z njim pa bi se v odzivu izognili omejitvenim ukrepom; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnostim čezmejnih regij in vztrajajo, da je treba sodelovati na lokalni in regionalni ravni;

22. meni, da bi morali javni organi na morebitnem območju aktivnega čezmejnega širjenja skupaj vzpostaviti zdravstvene mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij v realnem času;

23. poudarja, da se usklajeno izvajanje zdravstvenih ukrepov na obeh straneh meja zdi bistveno za zagotavljanje, da so dosledni, učinkoviti in da jih prebivalstvo podpira;

24. poziva k sprejetju in izvajanju skupne strategije testiranja v vseh državah članicah, zlasti v čezmejnih regijah;

25. meni, da bi se morale države članice dogovoriti o najmanjšem številu testov, ki bi jih bilo treba opraviti na dan v skladu z barvno oznako prizadetega območja;

26. poudarja, da bo primerljivost rezultatov testov omogočila njihovo vzajemno priznavanje med državami;

27. poziva države članice, naj vzajemno priznavajo rezultate testov na okužbo s covidom-19, ki jih v drugih državah članicah opravijo certificirani zdravstveni organi;

28. poziva države članice in Komisijo, naj se ob upoštevanju mnenja ECDC dogovorijo o skupnem obdobju karantene;

29. poziva države članice, naj sprejmejo skupni protokol za spremljanje asimptomatskih bolnikov in ukrepe v zvezi z izolacijo bolnikov, pri katerih je bil test na covid-19 pozitiven;

30. pozdravlja uporabo obrazcev za lokalizacijo potnika med državljani; meni, da bi bilo treba za poenostavitev obdelave uporabiti digitalno različico informacij o lokalizaciji potnika, hkrati pa zagotoviti enak dostop vsem Evropejcem;

31. poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo mnenje evropskega znanstvenega svetovalnega odbora;

32. poziva k ustanovitvi projektne skupine za covid-19 pod vodstvom Komisije; meni, da bi morala biti v tej projektni skupini zastopana vsaka država članica in da bi morali nacionalni izvršni organi določiti kontaktno točko; predlaga, naj bo glavni cilj projektne skupine redno razširjanje priporočil, podanih na evropski in nacionalni ravni; meni, da bi Parlament moral imeti stalno nalogo, da ocenjuje njeno delo;

33. poudarja, da bi morali skupna sprejeta metodologija in merila ter zemljevidi, ki jih je pripravil ECDC, olajšati usklajen pristop v postopkih odločanja država članic in zagotoviti, da bodo vse odločitve, ki jih države članice sprejmejo, dosledne in dobro usklajene;

34. opozarja, da so jasne, pravočasne in celovite informacije za javnost ključne za zmanjševanje vpliva vseh sprejetih omejitev prostega gibanja ter zagotavljanje predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja med državljani;

35. opozarja, da so med pandemijo covida-19 več ključnih sektorjev, kot so živilski, farmacevtski in zdravstveni sektor, ter njihove dobavne verige prizadele velike motnje;

36. meni, da je hitra ponovna vzpostavitev polno delujočega schengenskega območja ključnega pomena, in odločno poziva države članice, naj skupaj s Parlamentom, Svetom in Komisijo čim prej obravnavajo načrt za obnovitev schengenskega območja, med drugim načine in možnosti za njegovo nemoteno delovanje brez nadzora na notranjih mejah in načrte izrednih ukrepov, da začasni mejni nadzor v srednjeročnem obdobju ne bo postal napol stalen;

37. spominja, da je bila uvedena tudi začasna omejitev vseh nebistvenih potovanj iz tretjih držav na schengensko območje; poudarja, da morajo biti vsi sklepi o zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah, zlasti kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, kot določa člen 4 tega zakonika;

38. močno podpira poziv Komisije državam članicam, naj nasprotujejo nacionalnim ukrepom, ki prepovedujejo izvoz osebne zaščitne opreme ali drugih pomembnih medicinskih instrumentov znotraj EU;

39. poudarja, da mora Komisija ukrepati, da bi odpravila posledice motenj na enotnem trgu, ki so povezane s pandemijo covida-19, ob tem pa upoštevati javno varnost in javnozdravstvene ukrepe ter spodbujati oživitev gospodarstva, da bi se povečala odpornost enotnega trga in da bi se bilo mogoče pripraviti na morebitno novo krizo;

40. poziva Komisijo in nacionalne organe, naj proaktivno spremljajo trg med krizo in po njej, da bi zaščitili potrošnike pred škodo zaradi razmer, povezanih s covidom-19, in jim pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic, ki izhajajo iz prava EU;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov