Postopek : 2020/2780(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0265/2020

Predložena besedila :

B9-0265/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 11
CRE 15/09/2020 - 11

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0240

<Date>{14/09/2020}14.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9‑0265/2020</NoDocSe>
PDF 149kWORD 49k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg</Titre>

<DocRef>(2020/2780(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Sara Cerdas</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0257/2020

B9‑0265/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg

(2020/2780(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

 ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter njenih členov 4, 6, 9, 114, 153, 169 in 191,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 35,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19[2],

 ob upoštevanju člena 67(2) PDEU, ki določa, da mora Unija vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, na katerem se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb,

 ob upoštevanju člena 21(1) PDEU, ki določa, da mora imeti vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

 ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, med drugim njenega člena 45, ki določa, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)[3],

 ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[4] (direktiva o prostem gibanju) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19[5],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je obvladovanje tveganja v zvezi s pandemijo covida-19 prešlo iz akutne v dolgotrajno fazo;

B. ker se intenzivnost širjenja virusa med državami članicami in med regijami znotraj iste države zelo razlikuje;

C. ker učinkovito cepivo še ni na voljo;

D. ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o covidu-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

E. ker je odziv EU na pandemijo covida-19 doslej zaznamovala neusklajenost med državami članicami ter med regijami v državah članicah v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvijo prostega pretoka blaga in storitev in prostega gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov;

F. ker vsaka država članica ukrepa na nacionalni ravni brez posvetovanja (omejitveni ukrepi, navodila glede karantene in izolacije, presejanje, oskrba, teritorializacija), kar povzroča velike razlike znotraj Evropske unije;

G. ker za številne Evropejce sistematično veljajo različna pravila, ki so odvisna od njihovega prebivališča in ne le od tega, kam so potovali; ker je zaradi te neusklajenosti v poletnem obdobju prišlo do neorganiziranosti pri kontroli in ukrepih na mejah ter znotraj letališč, pristanišč in železniških postaj;

H. ker ima kriza zaradi covida-19 znatne učinke na zdravje, pa tudi zelo pomembne negativne posledice za gospodarsko, socialno, znanstveno, turistično in kulturno izmenjavo;

I. ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;

J. ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker bi se določbe o javnem zdravju v pogodbah lahko uporabile za doseganje več ciljev, vendar se še vedno ne uporabljajo dovolj; v zvezi s tem želi spomniti na svojo resolucijo z dne 10. julija 2020, v kateri je pozval k evropski zdravstveni uniji;

K. ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje, usklajevanje in solidarnost znotraj Unije;

L. ker bi morali ukrepi držav članic vedno spoštovati temeljne pravice vsakega Evropejca ter biti nujni, sorazmerni in začasni; ker solidarnost med državami članicami ni možnost, temveč obveznost iz Pogodbe in del naših evropskih vrednot;

M. ker je Komisija že začela ukrepati s sprejetjem več svežnjev ukrepov, sporočil in strategij, vključno z nedavnim predlogom za priporočilo Sveta z dne 4. septembra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0499);

N. ker bi moral Svet podpreti to priporočilo in določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da države članice usklajujejo svoje odločitve in ukrepe v prizadevanju za zaustavitev ali omejitev širjenja virusa;

O. ker mora biti Parlament kot sozakonodajalec in edina institucija, ki jo neposredno izvolijo državljani EU, vključen kot sestavni in bistveni del v vse razprave o usklajevanju EU za reševanje te zdravstvene krize;

P. ker mora EU upoštevati spoznanja, pridobljena od začetka krize, in nujno oblikovati evropsko zdravstveno unijo;

1. odločno poudarja, da je za učinkovit boj proti tej pandemiji potrebno skupno in usklajeno zdravstveno upravljanje;

2. poudarja, kako pomembno je, da državljani verjamejo v doslednost ukrepov, ki jih sprejemajo različne države članice, saj jih tako bolj upoštevajo;

3. opozarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica državljanov Unije, zapisana v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah;

4. poudarja, da je to pravico mogoče omejiti samo zaradi posebnih in omejenih razlogov javnega interesa, in sicer varovanja javnega zdravja, javnega reda in javne varnosti;

5. vztraja, da je treba te omejitve uporabljati v skladu s splošnimi načeli prava EU, zlasti sorazmernosti in nediskriminacije;

6. poziva države članice, naj pri omejevanju potovanja sprejmejo le potrebne, usklajene in sorazmerne ukrepe, pred tem pa skrbno ocenijo njihovo učinkovitost pri obravnavanju vprašanja javnega zdravja, pri čemer naj uporabijo enako metodologijo in priporočila ECDC za zbiranje zdravstvenih podatkov ter enaka merila za ocenjevanje in spremljanje tveganja pandemije;

7. poudarja, da ECDC še vedno opozarja na razlike v tem, kako države članice zbirajo in sporočajo podatke; obžaluje, da zaradi te neusklajenosti ne moremo pridobiti jasne in popolne slike o širjenju virusa v Evropi in na njeni podlagi izvajati ukrepov;

8. ugotavlja, da vsaka država članica upošteva priporočila svojega znanstvenega sveta brez usklajevanja z drugimi državami članicami ali Komisijo;

9. poziva Komisijo, naj spodbuja skupno in učinkovito metodologijo za pravočasno zbiranje zdravstvenih podatkov, štetje okužb in smrtnih primerov ter poročanje o njih;

10. poziva države članice, naj sprejmejo enake opredelitve za verjeten, možen in pozitiven primer covida-19 ter za smrt zaradi covida-19;

11. priznava, kako pomembna je stopnja kumulativne razširjenosti bolezni za oceno širjenja virusa, hkrati pa vztraja, da je treba situacijo oceniti ob upoštevanju drugih zdravstvenih meril, kot so stopnja testiranja, stopnja pozitivnih testov, stopnja hospitalizacije in zasedenost oddelkov za intenzivno nego;

12. poudarja, da bodo ta skupna zdravstvena merila državam članicam in Komisiji omogočila skupno analizo epidemiološkega tveganja na ravni EU;

13. meni, da bi moral biti center ECDC sposoben ustrezno in učinkovito oceniti tveganje za širjenje virusa in objaviti dnevno ali vsaj tedensko posodobljen zemljevid tveganja s skupnimi barvnimi oznakami, pripravljen na podlagi informacij, ki jih zberejo in zagotovijo države članice;

14. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo zmogljiv evropski epidemiološki informacijski sistem, razčlenjen po različnih ravneh NUTS (1, 2 in 3), ki bi ga na ravni EU obravnaval ECDC; meni, da bi bilo treba s tem sistemom standardizirati epidemiološke in zdravstvene podatke v vseh državah članicah ter da bi ga bilo treba posodabljati v skladu z najnovejšim digitalnim napredkom na področju zagotavljanja in razlage podatkov;

15. podpira barvne oznake, ki jih je Komisija predlagala v svojem zadnjem predlogu za priporočilo Sveta; meni, da bodo predlagani pragovi (zelena, oranžna, rdeča in siva) olajšali gibanje v EU ter omogočili večjo predvidljivost in preglednost informacij, ki se zagotavljajo državljanom;

16. močno pozdravlja regionalni pristop, ki ga je predlagala Komisija; meni, da bi moralo kartiranje tveganja, ki ga izvaja ECDC, potekati na regionalni ravni in ne le na nacionalni ravni; zato poziva države članice, naj centru ECDC dnevno posredujejo podatke, ki jih zbirajo regionalni javni organi;

17. opozarja, da je ECDC državam članicam priporočil, naj upoštevajo minimalne izhodiščne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so higienski ukrepi, omejevanje fizičnih stikov in omejitve zbiranj, uporaba zaščitnih mask v določenih okoljih, ureditev dela od doma, obsežno testiranje, izolacija potrjenih bolnikov, karantena tesnih stikov in zaščita ranljivih skupin prebivalstva;

18. poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedena priporočila ECDC in določijo skupni okvir zdravstvenih ukrepov, ki bi jih morali sprejeti javni organi na prizadetih območjih, da bi ustavili širjenje pandemije;

19. priznava, da bi morali javni organi proučiti in souporabljati dodatne ukrepe, če se stopnja prenosa poveča, vključno z omejitvijo gibanja prebivalstva, zmanjšanjem števila stikov na osebo, preprečevanjem množičnih prireditev, namenjanjem posebne pozornosti območjem z velikim tveganjem, zapiranjem šol ali priporočanjem državljanom, naj „ostanejo doma“;

20. meni, da bi tak okvir okrepil vzajemno zaupanje med državami članicami in prizadetimi območji, z njim pa bi se v odzivu izognili omejitvenim ukrepom; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnostim čezmejnih regij in vztrajajo, da je treba sodelovati na lokalni in regionalni ravni;

21. meni, da bi morali javni organi na območju aktivnega čezmejnega širjenja skupaj vzpostaviti zdravstvene mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij v realnem času;

22. poudarja, da je usklajena uporaba zdravstvenih ukrepov na obeh straneh meja bistvena za zagotavljanje, da so dosledni, učinkoviti in da jih prebivalstvo podpira;

23. poziva k sprejetju in izvajanju skupne strategije testiranja v vseh državah članicah, zlasti v čezmejnih regijah;

24. meni, da bi se morale države članice dogovoriti o najmanjšem številu testov na dan glede na barvno oznako in število prebivalcev prizadetega območja;

25. poudarja, da bo primerljivost rezultatov testov omogočila njihovo vzajemno priznavanje med državami;

26. poziva države članice, naj vzajemno priznavajo rezultate testov na okužbo s covidom-19, ki jih v drugih državah članicah opravijo certificirani zdravstveni organi;

27. poziva države članice in Komisijo, naj se na podlagi najnovejših znanstvenih podatkov in ocene ECDC dogovorijo o skupnem obdobju karantene;

28. poziva države članice, naj sprejmejo skupni protokol za spremljanje asimptomatskih bolnikov in ukrepe v zvezi z izolacijo bolnikov, pri katerih je bil test na covid-19 pozitiven, ter za izolacijo ljudi, ki so bili v stiku s temi bolniki;

29. pozdravlja uporabo obrazcev za lokalizacijo potnika; meni, da bi bilo treba za poenostavitev obdelave uporabiti digitalno različico informacij o lokalizaciji potnika, hkrati pa zagotoviti enak dostop za vse in zaupnost hrambe takih podatkov;

30. poudarja, da bi morali skupna sprejeta metodologija in merila ter zemljevidi, ki jih je pripravil ECDC, olajšati usklajen pristop v postopkih odločanja držav članic in zagotoviti, da bodo vse odločitve, ki jih države članice sprejmejo, dosledne in dobro usklajene;

31. opozarja, da so jasne, pravočasne in celovite informacije, namenjene javnosti, ključne za zmanjševanje vpliva vseh sprejetih omejitev prostega gibanja ter zagotavljanje predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja med državljani;

32. poudarja, da je kriza zaradi covida-19 izpostavila potrebo po okrepitvi enotnega trga, zlasti s ponovnim povezovanjem dobavnih verig znotraj EU brez uvedbe protekcionističnih ukrepov ter ohranjanjem in proizvodnjo ključnih izdelkov, kot so zdravila, farmacevtski izdelki in medicinska oprema;

33. poudarja, da je treba zagotoviti učinkovit, odporen in v prihodnost usmerjen enotni trg, ki bo omogočal proizvodnjo in dostavo bistvenih izdelkov po vsej EU ter njihovo razpoložljivost za vse državljane;

34. poziva Komisijo, naj za naročnike poenostavi in pohitri javna naročila ter poveča njihovo prožnost, in pri tem poudarja pomen skupnega naročanja zdravil, medicinske opreme in osebne zaščitne opreme, da se zagotovi njihova razpoložljivost v vseh regijah, vključno s podeželskimi območji in obrobji;

35. opozarja, da so se s krizo zaradi covida-19 pokazale pomanjkljivosti pri varstvu potrošnikov, saj so se razširile prevare in nevarni proizvodi, zlasti na spletu; poudarja, da je treba obravnavati te pomanjkljivosti, zlasti glede varnosti proizvodov s pregledom direktive o splošni varnosti proizvodov ob upoštevanju tehnologij v vzponu, in s prihajajočim aktom o digitalnih storitvah zagotoviti, da bo enotni digitalni trg pravičen in varen za vse, tako da bodo lahko spletne platforme ustrezno ukrepale proti tem proizvodom; nadalje poudarja, da se bo popolnoma delujoč enotni digitalni trg zanašal na kombinacijo digitalnega varstva potrošnikov in digitalno podprtih dobavnih verig;

36. poudarja, da morajo biti potrošniki dobro obveščeni o svojih pravicah in možnostih, ki jih imajo ob nakupu blaga ali storitev, zlasti v kriznih časih; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za zagotavljanje zanesljivih in ustreznih informacij tako, da bodo dostopne potrošnikom po vsej Uniji;

37. poziva k ohranjanju ukrepov za varstvo potrošnikov glede na omejitve, ki jih določajo nekateri letalski prevozniki in organizatorji potovanj v zvezi z zahtevami po povračilu stroškov za potovanja, na katera je vplivala pandemija;

38. poudarja, da se kriza zaradi covida-19 ne sme uporabljati kot izgovor za odlaganje, oslabitev ali opustitev izvajanja različnih standardov za proizvode in industrijskih standardov, vključno s tistimi, ki so namenjeni spodbujanju trajnosti; poudarja, da bi bilo treba krizo prav nasprotno obravnavati kot priložnost za izboljšanje enotnega trga tako, da bo spodbujal trajnostno proizvodnjo in potrošnjo; poziva k podpori novih trajnostnih poslovnih modelov in temeljnim spremembam obstoječih, kot je spodbujanje sistemov zakupa, najema in skupne rabe ali sektorja ponovne uporabe, ob hkratnem varstvu pravic delavcev in standardov varstva potrošnikov, ter k prepovedi prakse vgrajene zastarelosti; opozarja, da je treba zagotoviti cenovno dostopnost na enotnem trgu, tako da bo preobrazba v trajnosten enotni trg pravična in pri njej ne bo nihče zapostavljen;

39. ponovno izpostavlja stališče iz svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19; poziva države članice, naj čim prej ponovno vzpostavijo popolnoma delujoče schengensko območje brez omejitev prostega gibanja; poziva organe vseh držav članic, naj odpravijo vsakršen nadzor na notranjih mejah, ponovno uveden zaradi covida-19; obsoja diskriminatorno omejevanje pravice do vstopa, ki ga izvajajo madžarski organi, in poziva Komisijo, naj čim prej sproži postopek za ugotavljanje kršitev, da obravnava to zadevo;

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.

[3] UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

[4] UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

[5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov