PREDLOG RESOLUCIJE o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU
14.9.2020 - (2020/2780(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Alexandr Vondra
v imenu skupine ECR
B9‑0267/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členov 4, 6, 9, 114, 153, 169 in 191 Pogodbe,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 35,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19[2],
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je obvladovanje tveganja v zvezi s pandemijo covida-19 prešlo iz akutne v dolgotrajno fazo;
B. ker se razširjenost, intenzivnost širjenja virusa in trajanje širjenja covida-19 med državami članicami zelo razlikujejo;
C. ker se je pri izbruhu covida-19 pokazalo, da je treba še izboljšati usklajenost raziskav s sorazmerno proračunsko podporo, med drugim za razvoj cepiv in terapevtskega zdravljenja, in da je treba sorazmerno racionalizirati sistem odobritve zdravil in/ali cepiv, ne da bi s tem okrnili zaščitne ukrepe na področju javnega zdravja; ker je več cepiv v naprednih fazah testiranja, vendar še za nobeno cepivo ni bil dokončan postopek izdajanja dovoljenj za promet EU;
D. ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o covidu-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;
E. ker je odziv EU na pandemijo covida-19 doslej zaznamovala neusklajenost med državami članicami v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in preko meja;
F. ker so se države članice organizirale brez posvetovanja organizirale in delovale ločeno na nacionalni ravni (z uvedbo omejitvenih ukrepov, navodil glede izolacije, presejalnih testov itd.), zaradi česar je prišlo do velikih razlik v Evropski uniji;
G. ker za veliko Evropejcev veljajo različna pravila, ki so odvisna od njihovega kraja bivanja ali prebivališča in ne le od tega, kam so potovali; ker je bilo zaradi te neusklajenosti v poletnem obdobju uvedenih več različnih kontrol in ukrepov na mejah ter znotraj letališč in železniških postaj;
H. ker je usklajeno ukrepanje držav članic potrebno, da se ne spodkopava verodostojnost ukrepov;
I. ker omejitve prostega gibanja, ki so jih določile države članice, niso bile vedno v skladu z dejansko stopnjo tveganja, saj so bile za potnike iz držav z nizko stopnjo okužb v nekaterih primerih uvedene stroge omejitve, kot je zapiranje mej;
J. ker je imela kriza zaradi covida-19 znatne učinke na zdravje, pa tudi zelo pomembne negativne posledice za gospodarsko, znanstveno, turistično in kulturno izmenjavo;
K. ker so prosti pretok oseb, blaga in storitev del štirih svoboščin in temeljni stebri, na katerih temelji dobro delujoči notranji trg;
L. ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;
M. ker mora biti odziv EU na pandemijo covida-19 povsem v skladu s členom 168 PDEU, pri čemer je treba spoštovati pristojnosti posameznih držav članic, da določajo lastno zdravstveno politiko, organizirajo, izvajajo in upravljajo zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo ter razporejajo dodeljene vire;
N. ker je Sodišče Evropske unije večkrat odločalo o tem, kako lahko EU uresničuje cilje na področju javnega zdravja s povezovanjem notranjega trga, pri čemer je pravna podlaga člen 114;
O. ker ima Evropska unija še vedno veliko manevrskega prostora, da bi lahko v skladu z obstoječim področjem uporabe Pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker bi se lahko določbe o javnem zdravju v Pogodbah uporabile za doseganje več ciljev, vendar se še vedno ne uporabljajo dovolj;
P. ker so družine pri odzivu na pandemijo odločilnega pomena, saj zagotavljajo osnovne storitve oskrbe svojim družinskim članom, med drugim starejšim, otrokom in bolnikom;
Q. ker je znano, da imajo lahko dostop do čezmejnega zdravstva ter boljše usklajevanje in spodbujanje dobre prakse med državami članicami znatne koristi, za kar sta potrebna sodelovanje in solidarnost znotraj Unije;
R. ker so bile med sedanjo zdravstveno krizo preizkušene meje zmogljivosti obstoječe infrastrukture za ukrepanje ob izrednih razmerah, vključno z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje ter mehanizmom Unije na področju civilne zaščite in njegovimi rezervnimi zmogljivostmi v okviru rescEU, zaradi česar je prišlo do nepotrebne zamude pri odzivanju;
S. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, kako pomembne so zdravstvene politike, ki temeljijo na dokazih, ker to vključuje pobudi za zdravljenje in preventivo; ker bi morali biti preventivni ukrepi sorazmerni in zagotavljati čim boljše rezultate na področju zdravja;
T. ker so farmacevtske dobavne verige odvisne od aktivnih farmacevtskih sestavin ali generičnih zdravil, ki se proizvajajo v tretjih državah za proizvodne zmogljivosti, dobavo farmacevtskih sestavin in kot vhodne snovi; ker se je s prepovedjo izvoza, uvedeno med pandemijo covida-19, izpostavilo tveganje zanašanja na te dobavne verige;
U. ker bi morali ukrepi držav članic vedno spoštovati temeljne pravice vsakega Evropejca ter biti nujni, sorazmerni in začasni; ker solidarnost med državami članicami ni možnost, temveč obveznost iz Pogodbe in del naših evropskih vrednot;
V. ker je Komisija že začela ukrepati s sprejetjem več svežnjev ukrepov, sporočil in strategij, vključno z nedavnim predlogom za priporočilo Sveta z dne 4. septembra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0499);
W. ker bi se moral Svet strinjati in izvajati določbe tega priporočila ter določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev usklajevanja odločitev in ukrepov za zaustavitev ali omejitev širjenja virusa;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi porasta števila primerov covida-19 od junija v več državah članicah in poziva k precej bolj usklajenemu odzivu držav članic za večjo učinkovitost in verodostojnost ukrepov, da bi omejili prenos koronavirusa;
2. odločno poudarja, da je za učinkovit boj proti tej pandemiji potrebno skupno in usklajeno zdravstveno upravljanje;
3. izpostavlja, da je za državljane pomembno, da se zagotovi doslednost ukrepov, prevzetih iz ene države članice v drugo;
4. opozarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica državljanov Unije, zapisana v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah;
5. poudarja, da je to pravico mogoče omejiti samo zaradi posebnih in omejenih razlogov javnega interesa, in sicer varovanja javnega zdravja, javnega reda in javne varnosti;
6. vztraja, da je treba te omejitve uporabljati v skladu s splošnimi načeli prava EU, zlasti sorazmernosti in nediskriminacije;
7. poudarja, da so ob nedavnem porastu števila novih primerov covida-19 v EU države članice sprejele nove, različne in neusklajene ukrepe glede prostega pretoka oseb, ki prihajajo iz drugih držav EU; poudarja, da je vsaka država članica uvedla svoj nacionalni seznam ukrepov, vključno z obvezno ali priporočeno karanteno (z različnim trajanjem karantene), negativnim testom z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) ob prihodu, izpolnitvijo nacionalnega obrazca za lokalizacijo potnika, uporabo različnih meril za opredelitev območij tveganja in različnimi ukrepi za uporabo mask; ugotavlja, da so bili ti ukrepi uvedeni brez kakršnega koli usklajevanja na ravni EU, kar je v skladu s pravicami držav članic, vendar negativno vpliva na notranji trg, ki je skupna dobrina vseh;
8. poziva države članice, naj pri omejevanju potovanja ali uvedbi nadzora na notranjih mejah sprejmejo le potrebne in sorazmerne ukrepe, pred tem pa skrbno ocenijo njihovo učinkovitost pri obravnavanju vprašanja javnega zdravja, in sicer v dogovoru z drugimi državami članicami, da se preprečijo nepotrebna zmeda ali zapleti za osebe, ki prečkajo meje znotraj EU;
9. poudarja, da ECDC še vedno opozarja na razlike v tem, kako države članice zbirajo in sporočajo podatke; poudarja, da zaradi te neusklajenosti ni mogoče kadar koli dobiti jasne in popolne slike o širjenju virusa v Evropi;
10. poziva Komisijo, naj spodbuja skupno metodologijo za zbiranje zdravstvenih podatkov, štetje smrtnih primerov in poročanje o njih;
11. poziva države članice, naj sprejmejo enaki opredelitvi za pozitiven primer covida-19 in za smrt zaradi covida-19;
12. priznava, da je stopnja razširjenosti bolezni pomembna kot glavno merilo za oceno širjenja virusa, skupaj s sporočenim trendom obolevnosti; nadalje opozarja, da se lahko upoštevajo tudi druga zdravstvena merila, kot so stopnja pozitivnih testov, stopnja hospitalizacije in zasedenost oddelkov za intenzivno nego, vendar meni, da so lahko le dopolnilo glavnemu merilu za oceno;
13. poudarja, da bo tak skupni pristop k oceni zdravja državam članicam in Komisiji omogočil nadaljevanje skupne analize epidemiološkega tveganja na ravni EU;
14. meni, da bi moral biti center ECDC sposoben ustrezno in učinkovito oceniti tveganje za širjenje virusa in objaviti tedensko posodobljen zemljevid tveganja s skupnimi barvnimi oznakami, pripravljen na podlagi informacij, ki jih zberejo in zagotovijo države članice;
15. podpira barvne oznake, ki jih je Komisija predlagala v svojem zadnjem predlogu priporočila Sveta; meni, da se bo s predlagano razvrstitvijo po kategorijah (zelena, oranžna, rdeča in siva) olajšalo gibanje v EU ter omogočila boljša preglednost informacij, ki se zagotavljajo državljanom;
16. meni, da bi morali biti sprejeti pragi določeni tako, da bi se izognili pogostim spremembam in prehajanjem med kategorijami, s čimer bi se zagotovila stabilnost, ki bi državljanom omogočala, da samozavestneje vnaprej načrtujejo gibanje; nadalje meni, da bi moral biti prag, ki se uporablja za „zelena“ območja, določen tako, da bi bilo zajetih vsaj 50 % držav članic, hkrati pa bi se še vedno omogočila uporaba ustreznih in dovolj razčlenjenih pragov za „oranžna“ in „rdeča“ območja z večjo nevarnostjo okužbe;
17. izraža dvom o praktičnosti izvajanja regionalnega pristopa, kot ga predlaga Komisija, zaradi težav pri preverjanju kraja prebivališča ali kraja zadnjega bivanja potnikov na meji; meni, da bi morala biti enostavna uporaba in razumevanje veljavnih ukrepov ključna za dosledno in učinkovito uporabo ukrepov;
18. opozarja, da je ECDC državam članicam priporočil, naj upoštevajo minimalne izhodiščne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so higienski ukrepi, omejevanje fizičnih stikov in omejitve zbiranja, uporaba zaščitnih mask v določenih okoljih, ureditev dela na daljavo, obsežno testiranje, izolacija potrjenih bolnikov, karantena tesnih stikov in zaščita ranljivih skupin prebivalstva;
19. poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedena priporočila centra ECDC in določijo skupni okvir zdravstvenih ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli javni organi na prizadetih območjih, da bi zaustavili širjenje pandemije, hkrati pa priznava odgovornost držav članic v zvezi z zaščito zdravja njihovih državljanov;
20. priznava, da bi morali javni organi proučiti in souporabljati dodatne ukrepe, če se stopnja prenosa poveča, vključno z omejitvijo gibanja prebivalstva, zmanjšanjem števila stikov na osebo, preprečevanjem množičnih prireditev, namenjanjem posebne pozornosti območjem z velikim tveganjem, zapiranjem šol ali priporočanjem državljanom, naj „ostanejo doma“;
21. meni, da bi tak okvir okrepil vzajemno zaupanje med državami članicami in prizadetimi območji, z njim pa bi se v odzivu izognili omejitvenim ukrepom; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnostim čezmejnih regij in vztrajajo, da je treba sodelovati na lokalni in regionalni ravni;
22. meni, da bi morali javni organi na območju aktivnega čezmejnega širjenja skupaj vzpostaviti zdravstvene mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij v realnem času;
23. poudarja, da se usklajeno izvajanje zdravstvenih ukrepov na obeh straneh meja zdi bistveno za zagotavljanje, da so dosledni, učinkoviti in da jih prebivalstvo podpira;
24. poziva k sprejetju in izvajanju skupne strategije testiranja v vseh državah članicah, zlasti v čezmejnih regijah; meni, da bi bilo treba testiranje za namene potovanj praviloma opraviti v državi izvora vsaj 48 do 72 ur pred potovanjem; poleg tega meni, da bi morale države članice in Komisija pripraviti seznam pooblaščenih organov, ki za te namene predložijo potrdilo o testiranju, da se ta postopek zaščiti pred zlorabami;
25. poudarja, da bo zaradi primerljivosti rezultatov testov mogoče vzajemno priznavanje med državami;
26. poziva države članice, naj vzajemno priznajo rezultate testov na okužbo s covidom-19, ki jih v drugih državah članicah izvedejo organi, ki so jih države članice in Komisija uvrstile na seznam;
27. poziva države članice in Komisijo, naj se ob upoštevanju mnenja ECDC dogovorijo o skupnem obdobju karantene; meni, da bi morala za nenujna potovanja državljanov tretjih držav v EU iz držav, ki niso članice EU, veljati 10-dnevna karantena, za tiste, ki v EU prihajajo zaradi „nujnih razlogov“, pa se karantena ne bi smela zahtevati ali odrediti;
28. poziva države članice, naj sprejmejo skupni protokol za spremljanje asimptomatskih bolnikov in ukrepe v zvezi z izolacijo bolnikov, pri katerih je bil test na covid-19 pozitiven;
29. pozdravlja uporabo obrazcev za lokalizacijo potnika med državljani; meni, da bi bilo treba za poenostavitev obdelave uporabiti digitalno različico informacij o lokalizaciji potnika, hkrati pa zagotoviti enak dostop vsem Evropejcem;
30. poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo mnenje Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora;
31. poziva k ustanovitvi projektne skupine za covid-19 pod vodstvom Komisije; meni, da bi morala biti v tej projektni skupini zastopana vsaka država članica in da bi morali nacionalni izvršni organi določiti kontaktno točko; predlaga, naj bo glavni cilj te projektne skupine redno razširjanje priporočil, podanih na evropski in nacionalni ravni;
32. opozarja, da so jasne, pravočasne in celovite informacije, namenjene javnosti, ključne za zmanjševanje vpliva vseh sprejetih omejitev prostega gibanja ter zagotavljanje predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja med državljani;
33. je seznanjen z začetnim neuspehom mehanizma Unije na področju civilne zaščite in omejitvami izvoza osebne zaščitne opreme in ventilatorjev, ki so jih nekatere države članice sprejele v najbolj kritičnih trenutkih za države, kjer je bilo širjenje koronavirusa najhitrejše; opominja, da vse te omejitve niso bile neutemeljene; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno delovanje mehanizma za civilno zaščito ter odbora za varnost in zdravje, naj omogoči obsežnejše centralizirane nakupe opreme in materiala, naj zagotovi hitre nakupe in skupno distribucijo najprej na območjih, kjer so potrebe največje, naj izvaja učinkovito usklajevanje, daje jasna in izvedljiva navodila za razdeljevanje teh sredstev ter zagotovi učinkovitejšo in pravočasno izmenjavo informacij;
34. poudarja, da je pomembno, da so države članice sposobne združiti vire, vključno s proizvodnimi zmogljivostmi, in zagotoviti, da se lahko povečano povpraševanje po osebni zaščitni opremi, ventilatorjih in drugi medicinski opremi, laboratorijski opremi in sanitetnih izdelkih izpolni znotraj EU, ter pomagati pri krepitvi strateške zaloge rezerv v okviru programa rescEU;
35. spodbuja ECDC, Evropsko agencijo za zdravila, Center za usklajevanje nujnega odziva in, kjer je ustrezno, Evropsko agencijo za varnost hrane, naj izboljšajo komunikacijske kanale in kanale za sodelovanje pri spremljanju podatkov, pri tem pa odgovorno uporabljajo možnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca; meni, da bi se lahko storitve, ki jih zagotavlja GALILEO, učinkovito uporabljale tudi za razvoj programov zgodnjega opozarjanja na pandemije, s katerimi bi bilo mogoče spremljati, določati lokacijo in zasnovati koncepte v zvezi s širjenjem okužb, podobno kot to omogoča lastniška programska oprema kot storitev podjetja BlueDot;
36. poudarja, da popolna repatriacija vseh dobavnih verig v svetovnem gospodarstvu ni niti mogoča niti zaželena; poudarja, da bi za več razpoložljivih virov proizvodnje za najnujnejše izdelke, pa tudi za zbliževanje regulativnih standardov na svetovni ravni, najlažje poskrbeli tako, da bi zagotovili široko pokritost s pravičnimi sporazumi o prosti trgovini, ki bi se ustrezno izvajali, pa tudi popolnoma delujoč večstranski trgovinski sistem, v središču katerega bi bila Svetovna trgovinska organizacija in delujoč pritožbeni organ, saj bi tako zagotovili trden svetovni okvir za inovacije, ki bi dopolnjeval evropsko proizvodnjo;
37. opozarja, da nacionalni ukrepi, ki ovirajo pretok bistvenega blaga, kot so hrana, medicinski pripomočki ali zaščitna oprema, in omejitve prostega gibanja oseb negativno vplivajo na notranji trg; je trdno prepričan, da bi morala EU razviti orodja za usklajevanje, da bi učinkovito obvladovala podobne razmere in v primeru podobnih kriz preprečila novo motnjo na notranjem trgu;
38. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede celovito in medsektorsko analizo gospodarstev v EU, da bi dognala resnost posledic pandemije covida-19 in ocenila motnje v čezmejnih vrednostnih verigah; meni, da bo to bistvena baza dokazov, na podlagi katere bo Komisija lahko izdala posodobljena priporočila in določila ključne politike, ki bodo okrepile kolektivno dolgoročno okrevanje na enotnem trgu, pri čemer ne bo nihče prezrt;
39. poudarja, da bi morali biti vsi omejevalni ukrepi, ki jih nacionalni organi uvedejo zaradi pandemije covida-19, sami po sebi časovno omejeni, saj so upravičeni le, če se uporabljajo za premagovanje pandemije; pričakuje, da bo Komisija zagotavljala zaščito pred tem, da bi začasni ukrepi postali trajne ovire za prosti pretok blaga, storitev in oseb na notranjem trgu;
40. opozarja, kako pomembno je varstvo potrošnikov med pandemijo zaradi nevarnosti zlonamernih dejanj, povezanih s covidom-19, na primer nevarnih izdelkov, ki naj bi imeli zdravstveno funkcijo; poudarja, kako pomembno vlogo imajo lahko spletne platforme, ki v sodelovanju z nacionalnimi organi in Komisijo podpirajo odstranjevanje nevarnih izdelkov iz prodaje;
41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.