Postopek : 2020/2774(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0270/2020

Predložena besedila :

B9-0270/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 6
CRE 15/09/2020 - 6

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0230

<Date>{14/09/2020}14.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0270/2020</NoDocSe>
PDF 150kWORD 47k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju</Titre>

<DocRef>(2020/2774(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Kris Peeters, David McAllister, Antonio López-Istúriz White, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Vangelis Meimarakis, David Lega, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou)</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0260/2020

B9-0270/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju

(2020/2774(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu z dne 9. julija 2020 o stabilnosti in varnosti v vzhodnem Sredozemlju in negativni vlogi Turčije,

 ob upoštevanju izida neformalnega srečanja zunanjih ministrov in ministric EU z dne 28. avgusta 2020 (Gymnich),

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 16. avgusta 2020 o dejavnostih vrtanja, ki jih je Turčija ponovno začela izvajati v vzhodnem Sredozemlju,

 ob upoštevanju pripomb podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella na tiskovni konferenci po srečanju s turškim ministrom za zunanje zadeve obrambo Mevlutom Çavuşoğlujem dne 6. julija 2020,

 ob upoštevanju pripomb podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella po srečanju z grškim ministrom za obrambo Nikolaosom Panajotopulosom dne 25. junija 2020,

 ob upoštevanju pripomb podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella po srečanju s ciprskim ministrom za zunanje zadeve Nikosom Kristodulidesom dne 26. junija 2020,

 ob upoštevanju ustreznega mednarodnega običajnega prava in Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), zlasti ob upoštevanju dela V o razmejitvi izključnih ekonomskih con,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca 2018, 28. junija 2018, 22. marca 2019, 20. junija 2019, 12. decembra 2019 ter prejšnjih ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

 znova potrjuje sklepe Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019 o nezakonitih dejavnostih vrtanja Turčije v ciprski izključni ekonomski coni;

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo[1] ter z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji[2],

 ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov in ministric EU z dne 15. maja in 14. avgusta 2020 o razmerah v vzhodnem Sredozemlju,

 ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videozasedanju članov Evropskega sveta 19. avgusta 2020,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je Turčija pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje, da spoštuje najvišje standarde demokracije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, pravne države in načel mednarodnega prava;

B. ker je Turčija zaveznica Nata in bi jo bilo treba spodbujati, da izkoristi svoj potencial pri ohranjanju stabilnosti v regiji;

C. ker Turčija vse od odkritja zalog zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju v začetku 21. stoletja izziva svoje sosede in ravna zoper mednarodno pravo in razmejitev njihovih izključnih ekonomskih con;

D. ker so vlade Cipra, Egipta, Grčije, Izraela, Italije, Jordanije in Palestinske uprave ustanovile vzhodnosredozemski forum za plin, mednarodni organ, ki naj bi postavil regionalni trg plina in oblikoval mehanizem za razvoj virov;

E. ker je Turčija maja 2019 stopnjevala napetosti s tem, ko je poslala v ciprske teritorialne vode več vrtalnih ladij, ki jih spremljajo vojaška plovila; ker sta Ciper in Grčija posledično izdala nalog za zaseg vseh turških vrtalnih ladij, ki ovirajo njune plinske dejavnosti;

F. ker so se napetosti oktobra 2019 še povečale, ko je Turčija napotila eno svojih vrtalnih ladij na območje, kjer je Ciper že podelil pravice do raziskovanja mednarodnim naftnim družbam;

G. ker je Turčija novembra 2019 podpisala z libijsko vlado narodne enotnosti, ki jo priznava OZN, podpisala memorandum o soglasju, v katerem sta državi na novo razmejili morske meje; ker zadevni memorandum ni v skladu z načeli mednarodnega prava in bi, če bi se uporabljal, dejansko potegnil ločnico med vzhodnim in zahodnim delom Sredozemlja ter tako ogrozil pomorsko varnost, raziskovanje plina in novo infrastrukturo, kot je plinovod EastMed;

H. ker je Evropski svet v sklepih z dne 12. decembra 2019 potrdil, da memorandum o soglasju krši suverene pravice tretjih držav, ne izpolnjuje pomorskega prava in ne more imeti pravnih posledic za tretje države;

I. ker so Ciper, Grčija in Izrael januarja 2020 podpisali sporazum o izgradnji plinovoda EastMed, ki bi prispeval tudi k energetski diverzifikaciji EU;

J. ker sta turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in vodja GNA Fayez al-Sarraj 2. junija 2020 omenila možnost izvajanja raziskav vrtanja v celotni regiji, zajeti v memorandumu o soglasju med Turčijo in Libijo;

K. ker sta Grčija in Italija v Atenah podpisali dvostranski sporazum o razmejitvi svojih izključnih ekonomskih con v Jonskem morju, s čimer sta v skladu s konvencijo UNCLOS podaljšali obstoječi sporazum iz leta 1977;

L. ker so voditelji na vrhu sredozemskih držav MED7 10. septembra 2020 izrazili polno podporo in solidarnost z Grčijo ter obžalovali, da se Turčija ni odzvala na večkratne pozive EU, naj konča svoje enostransko in nezakonito ravnanje v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju;

M. ker je Turčija julija 2020 takoj po vrhu Evropskega sveta izdala navigacijski teleks za raziskovalne dejavnosti v okolici otoka Kastelorizo za obdobje od 21. julija do 2. avgusta 2020, po posredovanju nemške kanclerke Angele Merkel pa je predsednik Erdoğan ustavil misijo plovila Oruc Reis, hkrati pa izdal navigacijski teleks za vrtanje v zvezi s plovilom Barbaros v ciprski izključni ekonomski coni;

N. ker so nekatere države članice že sprejele sklep, da bodo Turčiji prenehale izdajati izvozna dovoljenja za orožje; ker so se te države članice zavezale, bodo zavzele trdna nacionalna stališča glede svoje politike izvoza orožja v Turčijo na podlagi določbe iz Skupnega stališča 2008/944/CFSP glede nadzora izvoza orožja, vključno z dosledno uporabo četrtega merila o regionalni stabilnosti;

O. ker ravnanje Turčije poleg njenih geoekonomskih interesov odraža ambicioznejši geopolitični načrt, da se vpliv države razširi s severnega Iraka in Sirije na Libijo;

P. ker Turčija še naprej izvaja nezakonite enostranske vojaške ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost držav članic EU (zlasti Grčije in Cipra) in mednarodno pravo;

Q. ker je predsednik Erdoğan 10. julija 2020 spremenil Hagijo Sofijo v mošejo, potem ko je s sodno odločbo preklican odlok, ki ga je leta 1934 izdal Kemal Ataturk, ko jo je spremenil v muzej; ker je Unesco to odločitev močno obsodil;

R. ker je EU zaradi slabega uspeha Turčije na področju spoštovanja človekovih pravic in pravne države začasno prekinila pristopna pogajanja in ukinila vsa predpristopna sredstva v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027;

S. ker je plovilo Oruc Reis po enomesečnem raziskovanju v vzhodnem Sredozemlju pobralo svoje kable in se vrnilo v Antalijo, potem ko je pretekla veljavnost navigacijskega teleksa za vode med Turčijo, Ciprom in Kreto, kjer se je plovilo zadrževalo od 10. avgusta 2020; ker naj bi plovilo skupaj s pomorskim spremstvom do 25. septembra še naprej nadzorovalo območje pred obalo grških otokov Kastelorizo in Rodos in naj bi bila njegova misija začasno ustavljena zaradi pogajanj, ki jih je začel Nato;

1. ponavlja pomen dobrih odnosov s Turčijo, ki temeljijo na dolgi zgodovini skupnih vrednot; v zvezi s tem poziva turško vlado, naj preneha neprestano kršiti grški zračni prostor in teritorialne vode ter naj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost vseh svojih sosed; ponavlja tudi, da EU Grčijo in Ciper v tem smislu podpira;

2. strogo obsoja nezakonite dejavnosti Turčije v epikontinentalnem pasu in izključnih ekonomskih conah Grčije in Cipra, ki so v nasprotju z interesi EU, ter poziva turške oblasti, naj te dejavnosti prenehajo, delujejo v duhu dobrih sosedskih odnosov ter spoštujejo suverenost Cipra in Grčije v skladu z mednarodnim pravom;

3. poudarja, da je treba spoštovati pravno zmogljivost držav članic EU, da sklepajo mednarodne pogodbe z drugimi suverenimi državami, in njihove suverene pravice, ki med drugim vključujejo pravico do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom, vključno s konvencijo UNCLOS;

4. glede na stopnjevanje turške agresije poziva k takojšnjemu sprejetju dodatnih seznamov obstoječe ureditve za nezakonito vrtanje v vzhodnem Sredozemlju, zaradi pomanjkanja napredka pa poziva, naj se pripravi seznam nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti Turčiji in o njem razpravlja na zasedanju Evropskega sveta 24. in 25. septembra 2020;

5. meni, da je treba rešitev najti z diplomatskimi sredstvi, mediacijo in na podlagi mednarodnega prava; vendar je pripravljen še naprej spodbujati ciljno usmerjene in učinkovite sankcije in/ali sektorske ukrepe proti Turčiji, vključno s tistimi, ki merijo na energetski sektor;

6. poziva ustrezne forume v okviru Nata, zlasti delovno skupino na visoki ravni za nadzor nad konvencionalnim orožjem, naj nemudoma razpravljajo o izvajanju nadzora nad orožjem v vzhodnem Sredozemlju;

7. pozdravlja povabilo vlad Republike Ciper in Grčije Turčiji, naj se v dobri veri pogaja o pomorski razmejitvi med zadevnimi obalami; ugotavlja, da sta obe vladi dokazali, da sta v celoti zavezani dialogu v dobri veri v skladu z mednarodnim pravom in konvencijo UNCLOS; poziva Turčijo, naj sprejme poziv vlad Republike Ciper in Grčije k sklenitvi posebnega kompromisa, da bi vprašanje razmejitve njunih epikontinentalnih pasov in izključnih ekonomskih con predložili Meddržavnemu sodišču;

8. pozdravlja nemško mediacijo med Grčijo in Turčijo ter upa in verjame, da bo privedla do konstruktivnega in vzajemno sprejemljivega izida;

9. ponavlja pomen Cipra in Grčije kot evropskega stebra stabilnosti v regiji in pri krepitvi energetske varnosti EU;

10. opozarja na politično soglasje, ki so ga 27. in 28. avgusta 2020 dosegli zunanji ministri EU in v skladu s katerim bi si morale ustrezne delovne skupine Sveta pospešeno prizadevati za vključitev posameznikov, ki jih je predlagal Ciper, na seznam v okviru obstoječe ureditve zoper tiste, ki sodelujejo pri nezakonitem vrtanju v vzhodnem Sredozemlju, in ga hitro sprejeti;

11. ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira konvencijo UNCLOS, in želi spomniti, da čeprav Turčija ni podpisnica, običajno pravo določa izključne ekonomske cone tudi za nenaseljene otoke;

12. ugotavlja, da je za EU, njene države članice in Turčijo pomembno, da vzdržujejo skrben dialog in tesno sodelovanje na področju zunanje politike in varnosti; opozarja, da je Turčija tudi dolgoletna članica zavezništva Nata, in ugotavlja, da EU in Turčija še naprej sodelujeta pri vprašanjih (vojaškega) strateškega pomena v okviru Nata;

13. opozarja na svojo resolucijo iz oktobra 2019 o turškem vojaškem posredovanju v Siriji[3], v kateri je Parlament pozval Svet, naj razmisli o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov v okviru sporazuma o kmetijskih proizvodih in, v skrajnem primeru, začasni prekinitvi carinske unije med EU in Turčijo, ki velja od decembra 1995;

14. vztraja, da memorandum o soglasju med Turčijo in libijsko vlado narodnega soglasja, ki jo priznava OZN, z dne 27. novembra 2019, ki določa novo pomorsko razmejitev med obema državama, krši mednarodno pravo in zato ni pravno zavezujoč za tretje države;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

[1] UL C 224, 27.6.2018, str. 93.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0049.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov