PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Belorusiji
14.9.2020 - (2020/2779(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Petras Auštrevičius, Vlad-Marius Botoş, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Moritz Körner, Frédérique Ries, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0271/2020
B9-0278/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Belorusiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij o Belorusiji, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji[1], z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji[2], z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji[3] in z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti v primeru Listine 97[4],
– ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,
– ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije o predsedniških volitvah z dne 11. avgusta 2020,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020 in izjave voditeljev petih političnih skupin z dne 17. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po tako imenovanih predsedniških volitvah 9. avgusta 2020,
– ob upoštevanju izredne seje Odbora za zunanje zadeve 14. avgusta 2020 in Evropskega sveta 19. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji;
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o samovoljnih in nepojasnjenih aretacijah in priprtjih iz političnih razlogov z dne 7. septembra 2020,
– ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker v Belorusiji kljub večkratnim poskusom od leta 2000 ni bila registrirana nobena nova politična stranka;
B. ker je bilo od začetka aprila po vsej državi priprtih več ko 650 miroljubnih protestnikov, novinarjev in aktivistov, ki so protestirali proti režimu Aleksandra Lukašenka;
C. ker beloruski volilni proces ni upošteval smernic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki pozivajo k spoštovanju temeljnih svoboščin, enakosti, načela univerzalnosti, političnega pluralizma, zaupanja, preglednosti in odgovornosti;
D. ker je bilo med volitvami poročano o sistematičnih nepravilnostih in kršitvah mednarodnih volilnih standardov;
E. ker je osrednja volilna komisija Belorusije dosedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka razglasila za zmagovalca tako imenovanih volitev;
F. ker so se takoj po razglasitvi izida tako imenovanih volitev začeli rekordni miroljubni protesti, v katerih se je več sto tisoč ljudi zbralo na beloruskih ulicah;
G. ker je obseg beloruskih protestov rekorden, razširjeni so po vsej državi, vključujejo ljudi vseh generacij in poklicnih profilov, ter imajo v njih ženske vidno vodstveno vlogo;
H. ker je bil odziv varnostnih sil na miroljubne proteste zelo oster s pogosto uporabo pretirane, nepotrebne in neselektivne sile;
I. ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice poročal, da je bilo v zadnjih tednih pridržanih več kot 6700 ljudi, ki so uveljavljali svojo pravico do mirnega zbiranja; ker so izvedenci prejeli poročila o vsaj 450 primerih mučenja in grdega ravnanja z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost; ker usoda šestih posameznikov še vedno ni znana (stanje z dne 1. septembra 2020); ker je bilo več pogrešanih ljudi najdenih mrtvih;
J. ker je bila Svetlana Tihanovska, vidna predstavnica opozicije, za katero so mnogi Belorusi menili, da bo izvoljena za predsednico, prisiljena pobegniti iz države skupaj z drugimi opozicijskimi politiki, voditelji delavskih gibanj in aktivisti;
K. ker je bilo šest od sedmih članov predsedstva koordinacijskega sveta zaprtih (Lilija Ulasava, Maksim Znak, Siarhej Dlevski in Marija Kalesnikava) ali prisiljenih zapustiti Belorusijo (Pavel Latuška in Volha Kovalkova), večkrat pa so poskusili tudi aretirati Svetlano Aleksijevič;
1. poudarja, da v skladu s stališčem Evropskega sveta ne priznava rezultatov tako imenovanih predsedniških volitev, ki so bile v Belorusiji organizirane 9. avgusta 2020;
2. odločno obsoja nenehno ustrahovanje in preganjanje predstavnikov opozicije, miroljubnih protestnikov, aktivistov civilne družbe in neodvisnih novinarjev;
3. poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja ter takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, pridržanih pred volitvami 9. avgusta 2020 in po njih;
4. obsoja odziv Beloruskih oblasti, ki so zatrle dejavnosti nacionalnega koordinacijskega sveta, zlasti aretacije in izgon njegovih članov in drugih opozicijskih aktivistov iz Belorusije;
5. poziva k neodvisni in učinkoviti preiskavi smrti Aljaksandra Tarajkovskega, Aljaksandra Vikorja, Artjoma Parukova, Henadza Šutava in Kanstancina Šišmakova, ki so umrli med protesti;
6. izraža solidarnost z beloruskim ljudstvom, ki zahteva svobodo, demokracijo ter spoštovanje človekovih pravic in pravice, da odloča o lastni usodi;
7. podpira mirno predajo oblasti, ki bo rezultat vključujočega vsedržavnega dialoga ob polnem spoštovanju demokratičnih in temeljnih pravic beloruskega ljudstva; v zvezi s tem poziva k organizaciji novih, svobodnih in poštenih volitev, ki bodo izpolnjevale mednarodno priznane volilne standarde in jih bo spremljala mednarodna skupnost pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi;
8. obsoja zatiranje interneta in medijev, pa tudi ustrahovanje novinarjev;
9. obsoja hibridno vmešavanje Ruske federacije v Belorusijo, zlasti z imenovanjem tako imenovanih medijskih strokovnjakov v beloruske državne medije ter svetovalcev v vojsko in organe kazenskega pregona, ter poziva vlado Ruske federacije, naj se preneha vmešavati in naj se tudi v prihodnosti ne vmešava v beloruske notranje procese; poziva Rusko federacijo, naj ima konstruktivno vlogo pri iskanju mirne rešitve za razmere v Belorusiji;
10. poziva države članice, naj nujno sprejmejo omejevalne ukrepe zoper posameznike, odgovorne za ponarejanje volilnih rezultatov in represijo v Belorusiji;
11. poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov režima zoper belorusko ljudstvo;
12. poudarja, da je pomembno celovito pregledati odnose med EU in Belorusijo, da bi podprli belorusko ljudstvo pri njegovih demokratičnih težnjah; zahteva, da se poveča financiranje EU za Belorusijo, da se finančna sredstva usmerijo v belorusko civilno družbo in da se zamrznejo vsi prenosi finančnih sredstev EU trenutni beloruski vladi;
13. spodbuja države članice EU, naj olajšajo in pospešijo postopke za pridobitev vizumov za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi jim in njihovim družinam ponudili potrebno pomoč;
14. poudarja, da je pomembno ustaviti širjenje dezinformacij o EU, njenih državah članicah in institucijah v Belorusiji;
15. obžaluje, da je Belorusija že napolnila prvi reaktor jedrske elektrarne Ostrovec z jedrskim gorivom in da namerava začeti proizvajati energijo novembra 2020, ne da bi v celoti izvajala priporočila glede obremenitvenih testov, kar je v trenutnih časih politične nestabilnosti dodaten vzrok za skrb;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter oblastem Republike Belorusije.